Spust po vrvi

Spust po vrvi je eden izmed najbolj zahtevnih in nevarnih sestopov. Zaradi posledic, ki sledijo našim morebitnim napakam, je potrebno spuste opravljati z vso resnostjo in zbranostjo. Pri idelavi sidrišč za spust moramo kline zabiti tako, da so 100 odstotni. Tu ne sme biti prostora za napake. Ko nas enkrat ujame noč, nevihta, mraz, megla, postanejo spusti po vrvi še toliko bolj zahtevni in nevarni zaradi omejene vidljivosti, mokrih vrvi, izgube orientacije...

Priprava na spust

Ne glede na to ali se spustimo v skali, ledu ali snegu, je sidrišče seveda osnovni pogoj za varen spust.

V sidrišče se je pred pričetkom priprave za spust potrebno najprej pripeti s t.i. popkovino (kombinacija prešite neskončne zanke in vponke z matico). Na enem koncu si pripnemo zanko s kavbojskim vozlom v plezalni pas (v manevrsko zanko), na drugem koncu pa vpnemo vponko z matico. Priporočljivo je, da zanko v matico vpnemo z bičevim vozlom. Tako si lahko zelo enostavno in po želji prilagajamo dolžino zanke (Slika 1).

Slika 1: Priprava popkovine.

Ko smo zavarovani v sidrišče, sledi priprava vrvi in vsi ostali postopki, ki nam omogočajo varen in zanesljiv spust.

OPOMBA: če urejamo več zaporednih sidrišč za spust po smeri, kjer so spusti pogosti, je smiselno v center sidrišča namestiti jekleno vponko ali rinko. Tako ne pride do prehitre obrabe pomožne vrvice. V vsakem primeru pa je tudi v tako urejenih sidriščih za spust VEDNO OBVEZNO treba pregledati (obraba, starost ...) kakovost pomožnih vrvic.

Pred nameščanjem vrvi v sidrišče je treba obvezno poskrbeti, da nam ne bo ušla (padla). To je še posebej pomembno na zelo izpostavljenih mestih oziroma na visečih sidriščih. S pomočjo osmice ali bičevega vozla vrv pripnemo na sebe ali v enega izmed sidriščnih klinov. 

Kadar uporabljamo enojno vrv jo polovico napeljemo skozi center sidrišča. To naredimo tako, da skozi zanko v centru sidrišča napeljemo vrv, ki jo nato vpnemo še v vponko vpeto v enega izmed sidriščnih klinov. Sedaj lahko pričnemo z vlečenjem vrvi, vpetje skozi vponko pa preprečuje, da bi prežagali pomožno vrvico. Ko je vrv napeljana, lahko vponko odstranimo. Ob uporabi dveh vrvi (kar nam podvoji dolžino spusta), jih je potrebno na enem koncu zvezati skupaj. Za to lahko uporabimo vozel šestica ali podaljševalni vozel. Najbolj priporočljiva je uporaba šestice oz. vodniškega vozla (Slika 2). Njegova bistvena prednost je ta, da vozel ne more preskočiti oz. se preobrniti in je obenem tudi bistveno manjši, kar zmanjša možnost zatikanja. Pri povezavi je pomembno, da vozel močno zategnemo v vse smeri z vsemi prameni in da iz vozla gleda vsaj 30-40 cm obeh pramenov. V primeru, da uporabljamo dve vrvi bistveno različnih debelin pa bo najbolje, če za povezavo uporabimo podaljševalni vozel. Pri pripravi vrvi za spust ne smemo pozabiti izdelati tudi vozlov na drugem (spodnjem) koncu vrvi. Najbolje je, če na vsakem koncu (pramenu) posebej izdelamo vozel osmico vsaj pol metra pred koncem vrvi. Pri izdelavi osmice na obeh vrveh hkrati se namreč vrvi na spodnji strani proti koncu spusta bistveno bolj krotovičita.

Slika 2: Povezovanje in namestitev vrvi (Vir: PV)

Ko je vrv napeljana skozi sidrišče za spust jo je potrebno še vreči v globino. En pramen z bičevim vozlom zavarujemo na plezalni pas ali v enega izmed sidriščnih klinov (tako nam vrv ne bo ušla, ko bomo en pramen vrgli v globino). Najprej naberemo zanke enega pramena (začnemo pri koncu) in ga vržemo čez rob. Pred metom opozorimo morebitne plezalce pod nami z glasnim klicem "Vrv!". Nato isto naredimo še z drugim pramenom. Pred spustom preverimo, če vrv lepo teče, da jo bomo lahko kasneje potegnili za seboj.

Tehnika spusta

Spust po obeh pramenih vrvi

Ko je vrv pripravljena, vpnemo oba pramena vrvi v pripomoček za spust (najbolje ploščico) in si namestimo samovarovanje. Poznamo dva osnovna načina priprave na spust:

• z neskončnim trakom (Slika 3A);
• brez traku neposredno v maneversko zanko plezalnega pasu (Slika 3B).

Pri načinu s trakom najprej pritrdimo trak (120 cm) s kavbojskim vozlom v manevrsko zanko pasu (Slika 3). Nato na traku na razdalji okoli 20 cm od pasu izdelamo vozel osmica (lahko šestica) in na konec traku vpnemo še vponko z matico z bičevim vozlom (na ta način lahko enostavno prilagajamo dolžino traku). Vstavimo vrv v pripomoček za spust, vponko z matico pa vpnemo pod vozel osmica (šestica) na traku. Na oba pramena vrvi, ki izhajata iz pripomočka, si obvezno namestimo še samovarovanje z machardovim vozlom ali prusikovim vozlom. Vrstni red - vstavitev vrvi v pripomoček - izdelava samovarovanja - v bistvu ni pomemben. Pri navpičnih spustih je bolj najprej izdelati samovarovanje, ker nam potem slednje "drži" vrv, ko jo nameščamo v napravo za spust. Tovrsten način uporabimo vedno, kadar predvidevamo večkratno zaporedno spuščanje predvsem zato, ker nam trak na vsakem sidrišču služi tudi kot popkovina za pritrditev.

V primeru enkratnih oz. krajših spustov pa lahko napravo za spust vpnemo neposredno v manevrsko zanko plezalnega pasu, samovarovanje pa v sedežno/nožno zanko pasu. Pri tem moramo biti pozorni, da je razdalja med obema dovolj velika, da vozel samovarovanja ne potegne v napravo za spust. 
Med spustom je potrebno paziti na ravnotežni položaj, primerno hitrost in smer spuščanja. Smer je pomembna zlasti v nepoznanem svetu, kjer moramo biti zelo pozorni na to, da ne zgrešimo naslednjih sidrišč ali pa da poiščemo ustrezno mesto za izdelavo le-teh.

Slika 3: Vpetje naprave za spuščanje in varovanja (A– v pas; B– v najlonski trak) (Vir: PV)

Kadar se spuščamo preko previsnih odsekov sten, moramo med spustom vseskozi paziti na to, da ne izgubimo stika s steno. Le-tega si zagotavljamo z vpenjanjem vmesnih varovanj med spuščanjem navzdol (če so na voljo), sicer pa se z nogami odrivamo od stene in s tovrstnim gibanjem ohranjamo stik s steno. Drugemu v navezi z napenjanjem in popuščanjem vrvi pomagamo pri izpenjanju vmesnih varovanj. Še pomembneje pa je, da na sidrišču vedno pritrdimo vrv, da nam po nesreči ne uide iz rok.

Spust po enem pramenu

V primeru poškodovane vrvi moramo za spuščanje po njej uporabiti blokirni vozel. Način priprave tovrstnega spusta prikazuje Slika 4. Blokirni vozel (šestica z zanko) izdelamo na poškodovani strani vrvi tik ob polovici vrvi. Zanko nato z vponko z matico vpnemo v/okoli drugega (nepoškodovanega) pramena vrvi ki izhaja iz sidrišča. Pri tem moramo poškodovani del - zlasti če je poškodba tako huda, da bi se morebiti ob vlečenju pretrgal - osamiti z vozlom (šestica, osmica).

Spuščamo se po nepoškodovanem koncu, poškodovani del vrvi pa je potrebno pripeti npr. s  pomočjo kompleta na plezalni pas, da nam ta del vrvi v primeru vetra ali poševnega spusta ne "uide". Ko dosežemo naslednje sidrišče, se najprej s popkovino zavarujemo vanj in šele nato izpnemo napravo za spust. Ko želimo vrv potegniti za seboj, vlečemo poškodovani pramen vrvi.

Slika 4: Spust po poškodovani vrvi – vpetje poškodovane vrvi (Vir: PV)

Osnovni princip spusta neenakovrednih plezalcev

V primeru, da se spuščata dva plezalca, od katerih je eden neizkušen (npr. tečajnik) ali iz drugih razlogov ni zmožen v polni meri varno poskrbeti zase, mora drugi plezalec poskrbeti za njegovo pravilno vpetje in varen spust. Osnovni način spusta je, da izkušenejši pripravi sistem za spust za oba plezalca.

Najprej se bo spustil izkušeni - ki si uredi tudi samovarovanje, za njim pa neizkušeni, ki tega samovarovanja nima (na Sliki 5 izkušeni na levi, neizkušeni na desni). Ko sta oba pripravljena, manj izkušeni s popkovino ostane pripet na sidrišče, izkušenejši pa začne s spuščanjem. Ko pride na naslednje sidrišče, se vanj pripne s popkovino, vrv izpne iz naprave za spust in jo zavaruje v sidrišče (lahko si tudi enostavno pusti vpetje vrvi v napravo za spust - s tem zagotovi, da mu vrv v nobenem primeru ne "uide" iz dosega rok dokler na sidrišču ni tudi neizkušeni). OBVEZNO pa mora pustiti samovarovanje na vrvi!

Slika 5: Spust neenakovrednih plezalcev.

Potem se spusti po vrvi še njegov neizkušeni soplezalec. Spušča se sam, spodnji, bolj izkušeni, pa drži glavno vrv (Slika 6). Tako z nategom vrvi lahko bodisi spust povsem ustavi oziroma kontrolira hitrost spuščanja soplezalca.

Slika 6: Nadzorovanje hitrosti spusta neizkušenega soplezalca.

Pogoste napake

• Neenakomerna obremenitev posameznih pramen sidrišča, s čimer se vsa obremenitev prenese na eno točko sidrišča
  
• Varčevanje z opremo na račun varnosti (spust na en klin; uporaba starih pomožnih vrvic, ki so že dotrajane; uporaba prekratke vrvice, zaradi česar prihaja do prevelikih kotov med premeni itd).
• Spuščanje brez vozlov na koncu vrvi.
• Spuščanje brez samovarovanja.
• Predolga pomožna vrvica za samovarovanje, zaradi česar le ta ne opravlja svoje funkcije.