Sidrišča za spust v skali

Iz Alpirocnik

Skoči na: navigacija, iskanje

Z vrha plezalne smeri pogosto sestopimo po označeni poti, včasih po brezpotju. Pri bolj zahtevnih sestopih pa se včasih prek težavnih mest spustimo po vrvi. Obstajajo tudi smeri, pri katerih je edini možni ali najlažji sestop kar spust po vrvi prek smeri. V najslabšem scenariju spust po vrvi prek smeri uporabimo pri umiku iz stene zaradi prevelikih težav, pozne ure, slabšanja vremena ali poškodbe plezalcev.

Ne glede na razlog pa imajo sidrišča za spust svoje zahteve, ki jih moramo upoštevati. Tako kot sidrišče za varovanje mora biti tudi sidrišče za spust zanesljivo. Nanj je v prvi fazi pripeta celotna naveza, ko pa se eden od plezalcev prične spuščati, je to edina točka, ki nosi celotno obremenitev. Zato je potrebno sidrišče vedno izdelati kar se da zanesljivo, že pripravljena sidrišča pa je potrebno obvezno preveriti in po potrebi okrepiti, zamenjati kline in pomožne vrvice.

Ker se po spustu seveda ne vračamo na sidrišče, zadnji pa opreme pred spustom ne more pobrati, je pomembno, da na sidrišču pustimo čim manj opreme, ob tem pa nikoli ne varčujmo z opremo na račun varnosti! Sidrišče za spust lahko uredimo tudi na drevesu, rušju ali trdnem skalnem roglju. Kadar moramo opraviti več spustov, se pokažejo prednosti dvojne vrvi ali dvojčka. Pri enaki dolžini vrvi bomo namreč ob uporabi dvojne vrvi ali dvojčka potrebovali za enako dolžino spusta najmanj pol manj spustov. Izdelali bomo pol manj sidrišč in porabili bistveno manj opreme. Na ta način poleg opreme prihranimo tudi čas, ki je v kritičnih situacijah zelo pomemben.


Izdelava sidrišča za spust

Če sidrišče za spust še ni izdelano, najprej zabijemo prvi klin, v katerega se s popkovino vpneta oba plezalca. Nato zabijemo še drugi klin (oziroma po potrebi več klinov) in oba povežemo s pomožno vrvico debeline vsaj 6 mm, ki jo speljemo skozi ušesa klinov. Ko vrvico speljemo skozi vsa ušesa klinov, jo s podaljševalnim vozlom ali šestico povežemo, da dobimo neskončno zanko. Za sidrišče za spust vedno uporabljamo statično sidrišče. Če pride do porušitve ene izmed točk sidrišča z uporabo statičnega sidrišča preprečimo nastanek velikih dinamičnih obremenitev na drugo točko. To bi lahko ogrozilo celotno sidrišče.

Sidrišče za spust po vrvi z dvojno in enojno vrvico (Vir: ZGVS Vodenje v skali)

Dejstvo, da izdelujemo fiksno sidrišče, upoštevamo pri dolžini pomožne vrvice, ki jo uporabimo. Na korenu "V" sidrišča moramo namreč združiti vse pramene in z njimi narediti vozel šestico ali osmico, s čimer dokončamo statično sidrišče. Če želimo porabiti manj vrvice, lahko sidrišče izdelamo tudi z enim pramenom vrvi, ki ga z vozlom osmico vpletemo v fiksne točke. Pri izdelavi statičnega sidrišča pazimo na smer poteka obremenitve pri spustu in ga poskušamo izdelati na način, da bodo pod bremenitvijo vsi prameni čim bolj enakomerno obremenjeni.

Vrvica mora biti dovolj dolga, da je kot med pramenoma največ 60 stopinj. Če je kot med pramenenoma večji, nastajajo med spustom veliko večje obremenitve fiksnih točk sidrišča (klinov), kar poveča možnost porušitve. Razmerja in razporeditve obremenitev, ki nastajajo pri različnih kotih med prameni, so prikazane na spodnji skici. 

Razporeditev sil pri različnih kotih med pramenoma sidrišča.

Zanka, ki z izdelavo vozla nastane na korenu sidrišča, naj ne bo prevelika. 
Osebna orodja