Zgodovina alpinizma

Iz Alpirocnik
Skoči na: navigacija, iskanje

Pomembnejši dogodki, ki so zaznamovali slovenski alpinizem


Srednji in stari vek

  • Etna (3340 m)

    - filozof Epedokles, 5 stoletje pr.n.š.
    - cesar Hadrijan, leta 100

  • Prehod Alp – Hanibal, leta 218
  • Popokatepetl (5452m) – španski vojaki leta1521


  • Začetki – Horace Benedict de Saussure (roj.1740)
  • Prvi vzpon na Mt. Blanc 4807m leta 1786 - Michael Gabriel Paccard, Jacques Balmat
  • Matterhorn – Edward Whymper, leta 1865


Organizacija - planinska društva

  • prvo planinsko društvo Club Alpin v Londonu 1857
  • SPD Slovensko planinsko društvo, v Ljubljani 1893

    - Planinski vestnik prične izhajati 1895


Alpinizem konec 19. in začetek 20. stoletja

Trije problemi Alp 20. stoletja

  1. S stena Matterhorna leta 1935 - brata Toni in Franz Schmid
  2. S stena Grandes Jorasses leta 1935 - Martin Meir ter Rudolf Peters
  3. S stena Eiger-ja leta 1938 - Fritz Kasparek, Heinrich Harrer, Ludwig Voergt, Andreas Heckmair


Denali (McKinley) 6187m

   - leta 1909 - Tom Lloyd. William Taylor

Aconcagua 7021m

   - leta 1897 - Mattias Zurbriggen (Edward FitzGerald)


Himalaja - začetki

Trisul I (7120m)

    - leta 1909 dr. Tom Longstaff

K2 (8611m)

    - poskus leta 1909 vojvoda Abruški (do 7500m)

Mt. Everest

   - poskusi 1921, 1922 Charles Bruce (do 8200m)
   - poskus 1924 Mallory, Irvine (do 8400m ?)
   - poskusi 1933, 1935, 1936, 1938 (“angleška gora”)

Nanda Devi (7816m)

   - leta 1936 Tilmann, Odell

Nanga Parbat (8126m)

   - poskus 1932, 1934 Willy Merkl
   - poskusi 1937 in še dva krat (“nemška gora”)

Annapurna 8075m

   - leta 1950 Maurice Herzog, Louis Lachenal

Mt. Everest 8848m

   - leta 1953 Edmund Hillary, Tenzing Norgay

Nanga Parbat 8126m

   - leta 1953 Herman Buhl


Začetki v Sloveniji

znanstveniki

  • Scopoli (1758 Storžič, 1759 Grintovec)
  • Hacquet (1777 Mali Triglav)
  • 1778 prvi pristop na Triglav

   - Luka Korošec, Miha Kos, Štefan Rožič, Lovrenc Willomitzer


prvi alpinisti

  • Valentin Stanič - prvi alpinist Vzhodnih Alp

   (1800 leta drugi na Grossglocknerju, 1801 prvi na Watzmannu)

  • Dr. Julius Kugy – in njegovi trentarski vodniki

   Jože in Andrej Komac, Anton Tožbar, Ojcinger,

  • prof. dr. Johannes Frischauf



Alpinizem do I. svetovne vojne

Triglav severna stena – prvi vzpon

  • 1891 – Ivan Berginc
  • 1906 – nemška smer
  • 1910 – slovenska smer Dr. Henrik Tuma, Jože Komac

   še nekaj imen:
      Dr. Fran Tominšek, Fran Kocbek, Jakob Aljaž, Rudolf Badiura, Bogumil Brinšek


Alpinizem med I. in II. svetovno vojno

  • Alojzij Knafeljc in označevanje poti z markacijami
  • 1921 Turistovski klub Skala
  • 1922-1924 Klement Jug
  • 1932 plezalni vodnik: Naš alpinizem Kajzelj-Drofenik
  • 1933 Plezalna tehnika Mire Marko Debelakove


Pomembnejši vzponi med vojnama

  • 1926 Direktna v Špiku: Mira Marko Debelakova, Stanko Tominšek
  • 1927 Levi steber Škrlatice: Čop-Jesihova-Martelane-Tominšek
  • 1928 Triglav Gorenjska: Čop-Potočnik-Tominšek in Skalaška: Jesihova-Gostiša
  • 1931 Skalaška smer v Škrlatici in Špiku:Jesihova-Lipovec
  • 1941 Herle-Vršnik v Ojstrici - svedrovci


Alpinizem po II. svetovni vojni

  • Čopov steber Triglav leta 1945 Jože Čop in Pavla Jesih
  • ZP leta 1968 Belak-Sazonov-Kunaver


Pomembnejše odprave - smeri

  • 1949 Krušičeva smer v Špiku: Krušič-Šilar-Novak
  • 1950 Varianta Aschenbrennerja v Travniku: Debeljak-Perko
  • 1950 Raz Dedca: Debeljak-Kočevar
  • 1954 Zajeda v Šitah: Schara-Levstek
  • 1959 Dularjeva zajeda v Jalovcu: Golob-Juvan


Himalaja

  • 1960 1. JAHO, Trisul II in III, vodja S. Kersnik
  • 1969 3. JAHO, Anapurna II, vodja A. Kunaver
  • 1974 5. JAHO, Kangbačen, vodja T. Škarja


  • 1975 Makalu- prvi osemtisočak (8463m) vodja: A. Kunaver
    Na vrhu preko južne stene: Belak, Manfreda, Ažman, Zaplotnik, Grošelj, Kotnik, Dovžan
  • 1979 Mt. Everest 8848m vodja: T. Škarja

     Na vrhu po zahodnem grebenu: Zaplotnik, Štremfelj, Belak, Božić, Phu



Razširjanje znanja zgodovine:

  •   Alpinistična šola, Golnar Tone AI, 1999
  •   Zgodovina slovenskega alpinizma, dr. Mikša Peter AI, mag. Golob Urban, 2013


Viri:

   - Zgodovina alpinizma, AO Železničar, Caf Bojan AI, 2005