Sidrišča v skali: Razlika med redakcijama

Iz Alpirocnik
Skoči na: navigacija, iskanje
m (vrnitev sprememb uporabnika Mijo Kovačevič (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Poli)
 
(113 vmesnih redakcij 10 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
= Splošno<br> =
+
== Splošno  ==
  
Pri varovanju pri plezalnih vzponih je za varno gibanje naveze sidrišče ključna točka celotne verige varovanja. Sidrišče je mesto, ki predstavlja nedvomno povezavo med navezo in skalo oz. steno. Ne glede na vrsto vzpona, naj bo to vzpon v skalni smeri ali v večraztežajni športnoplezalni smeri, je sidrišče ključnega pomena za varnost naveze. '''Če v kaj ne smemo dvomiti pri plezanju, so to naša sidrišča'''!<br>  
+
Pri varovanju plezalnih vzponov je&nbsp;<span style="line-height: 1.5em;">sidrišče</span><span style="line-height: 1.5em;">&nbsp;</span><span style="line-height: 1.5em;">za varno gibanje naveze ključna točka celotne verige varovanja. Sidrišče je mesto, ki predstavlja povezavo med navezo in skalo oziroma steno. Ne glede na vrsto vzpona,&nbsp;najsibo to vzpon v skalni smeri ali v večraztežajni športnoplezalni smeri, je sidrišče ključnega pomena za varnost naveze. </span>'''Če o čem ne smemo dvomiti pri plezanju, so to naša sidrišča'''<span style="line-height: 1.5em;">!</span>
  
Pri izdelavi sidrišč v skali delimo sidrišča na:<br>
+
Sidrišča v skali delimo na:  
  
*sidrišča na zanesljivih točkah<br>
+
*sidrišča na zanesljivih točkah;
*sidrišča na manj zanesljivih točkah<br>
+
*sidrišča na manj zanesljivih točkah.
  
V obeh primerih mora končno izdelano sidrišče zagotavljati popolnoma varno in zanesljivo točko vpetja za navezo.<br>
+
V obeh primerih mora končno izdelano sidrišče zagotavljati popolnoma varno in zanesljivo točko vpetja.  
  
Zaradi različnih pogojev na različnih lokacijah tekom plezanja moramo biti pri izdelavi sidrišč prilagodljivi. Za izdelavo sidrišč ne smemo porabiti preveč časa, sledimo načelu enostavnosti in funkcionalnosti.<br>
+
Zaradi različnih razmer na različnih mestih plezanja smeri moramo biti pri izdelavi sidrišč prilagodljivi. Za njihovo izdelavo ne smemo porabiti preveč časa. Sledimo načeloma enostavnosti in funkcionalnosti.  
  
V osnovi se izdelava sidrišč deli glede na to, kakšne pogoje za izdelavo sidrišča imamo:<br>  
+
V osnovi se izdelava sidrišč deli glede na dane pogoje za njihovo izdelavo:<br>  
  
*zanesljive fiksne točke (svedri, dobri klini, drevesa, skalna ušesa) - zdržijo vsaj nekje do 20 kN<br>  
+
*zanesljive fiksne točke (svedrovci, dobri klini, drevesa, skalna ušesa) zdržijo obremenitev vsaj do 20 kN;<br>  
*manj zanesljive točke (klini, zatiči...)<br>
+
*manj zanesljive točke (slabši klini, zatiči, ...).
<blockquote>Ko izdelujemo sidrišče na že nameščenih fiksnih točkah, nujno predhodno preverimo kakovost teh točk.<br> </blockquote>
 
= Oprema<br>  =
 
  
Za izdelavo sidrišč uporabljamo '''sešit najlonski trak, dolg vsaj 120 cm širine vsaj 12mm.''' Uporaba tanjših dyneema ali spectra trakov je smrtno nevarna, saj so zaradi svojih statičnih lastnosti ti trakovi izpostavljeni taljenju pri uporabi vozlov, kar vodi v trganje in uničenje sidrišča. Pri izdelavi sidrišč lahko tudi improviziramo in v sili uporabimo kar glavno vrv ali pomožne vrvice debeline vsaj 7mm.<br>  
+
Ko izdelujemo sidrišče na že nameščenih fiksnih točkah, '''nujno predhodno preverimo njihovo kakovost'''. To naredimo tako, da s kladivom potolčemo po klinu ali svedrovcu, varovalo potegnemo in vizualno pregledamo. Zavedati se moramo, da klini ali svedrovci niso nujno v najboljšem stanju, čeprav na zunaj izgledajo popolnoma v redu, saj ne poznamo njihovega stanja v skali.<br>  
  
<br>
+
== Oprema  ==
  
= Sidrišča na zanesljivih točkah<br>  =
+
Za izdelavo sidrišč uporabljamo '''[[Osnovna plezalna oprema#Najlonski|prešit najlonski trak]], dolžine vsaj 120 cm in širine vsaj 12 mm.''' Uporaba tanjših dyneema ali spectra trakov je smrtno nevarna, saj so zaradi svojih statičnih lastnosti ti trakovi izpostavljeni taljenju pri uporabi vozlov. To lahko povzroči v trganje in uničenje sidrišča. Pri izdelavi sidrišč lahko tudi improviziramo. V sili uporabimo kar glavno vrv ali pomožne vrvice debeline vsaj 7 mm.
  
== Sidrišče na eni zanesljivi točki<br> ==
+
== Sidrišča na zanesljivih točkah ==
  
Če imamo na voljo zanesljivo točko (npr. "rinko", sidriščni svedrovec, drevo, skalno uho...), lahko izdelamo sidrišče samo na tej točki. Potrebujemo le 2 vponki z matico - v eno se privežemo sami, v eno varujemo. Pazimo na pravilno vpetje vponk, da ob obremenitvi vratca vponk ne obremenijo druga druge ali se ne prislonijo na kakšno drugo oviro.<br>
+
=== Sidrišče na eni zanesljivi točki ===
  
[[Image:Skala sidrisca sidrisce na eno tocko.jpg|center|500px|Sidrišče na eno fiksno točko, vir DAV]]
+
Če imamo na voljo zanesljivo točko (npr. "rinko", sidriščni svedrovec, drevo, skalno uho, ...), lahko izdelamo sidrišče samo na tej točki. Potrebujemo le 2 vponki z matico –&nbsp;z eno se zavarujemo sami, z drugo varujemo. Pazimo na pravilno vpetje vponk, da se ob obremenitvi vratca vponk ne obremenijo med seboj in da se ne prislonijo na kakšno drugo oviro.<br>
  
== Sidrišče na dveh zanesljivih točkah  ==
+
[[Image:Sidrisca v skali - avtoblok.jpg|thumb|center|300px|Sidrišče na eni zanesljivi točki]]
  
Pri izdelavi sidrišča na dveh zanesljivih točkah uporabimo zaporedno vezavo. Zaporedna vezava se izvede ali z najlonskim trakom ali glavno vrvjo. Pri vezavi se uporablja najlonski vozel, ki nam omogoča prilagajanje vezave. Kot centralna točka sidrišča nam služi sidriščni vozel ali vponka, ki je vpeta v primarno točko. Vso obremenitev prevzame primarna točka, sekundarna točka je namenjena pozavarovanju. Zaporedna vezava ne sme biti ohlapna, saj v primeru da primarna točka popusti, ne sme biti sunka sile na drugo točko.
+
=== Sidrišče na dveh zanesljivih točkah ===
  
[[Image:Skala_sidrisce_zaporedna_vezava.jpg|center|500px|Zaporedna vezava na dveh zanesljivih točkah, vir DAV]]
+
Pri izdelavi sidrišča na dveh zanesljivih točkah uporabimo zaporedno vezavo. Zaporedno vezavo naredimo z najlonskim trakom ali z glavno vrvjo. Pri vezavi se uporablja bičev vozel, ki nam omogoča prilagajanje vezave. Kot centralna točka sidrišča nam služi sidriščni vozel ali vponka, ki je vpeta v primarni točki. Celotno obremenitev prevzame primarna točka, sekundarna točka je namenjena pozavarovanju. Zaporedna vezava ne sme biti ohlapna, saj v primeru porušenja primarne točke, ne sme priti do sunka sile na drugo točko.&nbsp;<br>  
<br>
 
= Sidrišča na manj zanesljivih točkah<br> =
 
  
Če na mestu, kjer hočemo izdelati sidrišče nimamo zanesljivih točk kot so svedri, drevesa ali skalna ušesa, potem lahko uporabimo enega izmed naslednjih načinov izdelave sidrišč.<br>
+
[[Image:Sidrisca v skali - na dveh svedrovcih.jpg|thumb|center|300px|Zaporedna vezava na dveh svedrovcih]]
  
== Fiksno trikotno sidrišče ==
+
== Sidrišča na manj zanesljivih točkah  ==
  
Izdelamo ga tako, da najlonski trak ustrezne širine vpnemo v dve fiksni točki, nato pa oba pramena ga spodaj zaključimo z osmico v predvideni smeri obremenitve (Slika 1.). Vsaj ena fiksna točka naj nosi vponko z matico. Sebe in soplezalca vedno vpenjamo v center sidrišča in ne v posamezne kline. Tako izdelano sidrišče je funkcionalno enako osnovnemu sidrišču za spust po vrvi, njegova prednost pa je, da je pri izpulitvi ene od fiksnih točk, sunek na drugo bistveno manjši, kot pri dinamični vezavi. Takšno sidrišče uporabimo takrat, kadar imamo na voljo vsaj dve povprečno kakovostni fiksni točki. Če točki ne ležita predaleč narazen, za izdelavo zadostujes trak dolžine 120 cm. Isti princip izdelave lahko uporabimo tudi pri treh fiksnih točkah, vendar v tem primeru za njegovo izdelavo potrebujemo ustrezno daljši trak (vsaj 180cm, še bolje 240cm).
+
Če na mestu, kjer želimo izdelati sidrišče, nimamo zanesljivih varovalnih točk, lahko uporabimo enega od naslednjih načinov za izdelavo sidrišč.<br>
  
== Nastavljivo trikotno sidrišče ==
+
=== Statično trikotno sidrišče ===
  
To je nekoliko bolj fleksibilna varianta fiksne trikotne vezave. Prav tako ga izdelamo na vsaj dveh fiksnih točkah, pri tem pa vpnemo trak v vponke v klinih s pomočjo bičevega vozla, spodaj pa trak zaključimo s sidriščnim vozlom, ali pa z vozlom osmico (Slika 2.) Sidriščni vozel se obnaša bolje, ohranja višjo nosilnost traku in ga je moč z lahkoto razvezati. Funkcija bičevih vozlov je v prilagajanju sidrišča po smeri in višini, tako da lahko skoraj vedno najdemo optimalen položaj za varovanje. Ker za izdelavo tovrstnega sidrišča porabimo manj traku, ga ponavadi izdelamo tudi v primeru, če nam za klasično fiksno vezavo zmanjkuje traku.
+
Najbolj preprosto za izdelavo je statično trikotno sidrišče. V&nbsp;obe pritrdilni točki vpnemo prešit najlonski trak in ga spodaj na polovici (oz. v smeri pričakovane obremenitve) zaključimo z osmico. V vsaj eni od pritrdilnih točk mora biti vponka z matico.  
  
== Vzporedno trikotno sidrišče - hobotnica ==
+
Center sidrišča, v katerega vpnemo sebe in soplezalca, predstavlja spodnja zanka za osmico.
  
T.i. Hobotnico izdelamo takrat, kadar nam slabša kakovost fiksnih točk narekuje izdelavo sidrišča na štirih ali večih točkah. Izdelamo ga tako, da točke ločeno povežemo skupaj z dvema daljšima trakovoma, ki ju na koncu spodaj skupaj zaključimo z vozlom osmico v smeri predvidene obremenitve (Slika 3.). Tako dobimo 2 zanki s 4 prameni traku, ki jih posamično vpnemo v vsako fiksno točko z bičevim vozlom, tako da je vsaka točka neodvisno povezana s centrom – sidriščno zanko, v katero smo privezani mi. Tudi to sidrišče je zelo enostavno nastavljivo po smeri in višini, za izdelavo pa namesto najlonskih trakov lahko uporabimo tudi ustrezno dolgo pomožno vrvico, premera 7mm.  
+
Paziti moramo, da kot med pramenoma trikotnega sidrišča ni prevelik. V primeru, da sta pritrdilni točki narazen, moramo uporabiti ustrezno daljši najlonski trak.  
  
 +
Prednost takšnega sidrišča pred gibljivim trikotnim sidriščem (to je sidrišče, kjer spodaj ne naredimo vozla, temveč samo obrnemo eno zanko in vpnemo vponko z matico) je, da v primeru porušenja (izdrtja) ene izmed pritrdilnih točk, druga ne prejme velikega sunka sile. Raziskave in testiranja so pokazala, da v primeru porušenja pritrdilne točke pri gibljivem sidrišču, na preostalo pritrdilno točko nastane tako velik sunek, da obstaja velika verjetnost porušenja tudi te točke.
  
 +
[[Image:Staticno sidrisce trikotno.jpg|thumb|center|300px|Statično trikotno sidrišče]]
  
 +
=== Nastavljivo trikotno sidrišče  ===
  
 +
Če želimo dolžine pramenov sidrišča nastavljati, uporabimo nastavljivo trikotno sidrišče. Pri tem najlonski trak pritrdimo v vponke fiksnih točk z bičevima vozloma, ki ju lahko poljubno prilagajamo. Center sidrišča izdelamo ali z vozlom osmica ali s sidriščnim vozlom. Slednji se obnese bolje, saj ohranja višjo nosilnost traku, predvsem pa ga po obremenitvi lažje podremo.
  
 +
Pri izdelavi takega sidrišča porabimo manj traku in je zato primeren tudi tam, kjer bi nam za klasično statično sidrišče&nbsp;<span style="line-height: 1.5em;">traku&nbsp;</span><span style="line-height: 1.5em;">zmanjkalo .</span>
  
 +
[[Image:Nastavljivo_trikotno_sidrisce_brez_protivezave.jpg|thumb|center|300px|Nastavljivo trikotno sidrišče]]
  
 +
=== Vzporedno trikotno sidrišče – hobotnica  ===
  
 +
Če je kakovost pritrdilnih točk vprašljiva in jih moramo zato za doseganje ustrezne nosilnosti uporabiti več, lahko uporabimo vzporedno trikotno sidrišče ali hobotnico. Pri tem je priporočljiva uporaba vsaj treh ali štirih točk. Način izdelave je v prvi fazi podoben izdelavi nastavljivega trikotnega sidrišča. Naredimo dve nastavljivi sidrišči brez izdelave centralne točke –&nbsp;vsako sidrišče s svojimi klini. Nato spodaj z osmico v smeri predvidene obremenitve skupaj zaključimo oba najlonska trakova.<br>
  
Preprečevanje potega navzgor.  
+
Zaradi uporabe bičevih vozlov v klinih lahko naknadno preprosto prilagodimo dolžine posameznih pramenov.  
  
Vsa zgoraj opisana sidrišča so namenjena v prvi vrsti prenašanju obremenitve v smeri navzdol, saj takrat nastajajo tudi daleč največje sile. Idealno sidrišče pa sestoji še iz protivezave, ki centru sidrišča preprečuje poteg navzgor. Pri običajnih padcih med plezanjem se pogosto srečujemo tudi z navzgor delujočimi silami, ki so sicer manjše, in jih delno kompenziramo z lastno težo. Vseeno pa je “potovanje” sidrišča navzgor moteče, zato je modro dodati, ali pa izkoristiti obstoječo fiksno točko, ki leži nižje od ostalih in je vpeta v center sidrišča, tako da le- temu preprečuje premikanje navzgor. <br> (Slika 2.). Takšne obremenitve so navadno sicer pogojene z varovanjem v center sidrišča (o čemer pišemo spodaj), najbolj pomembno pa je za to poskrbeti takrat, kadar na sidrišču uporabljamo kline zabite izrazito v smeri navzdol oz. pri uporabi gibljivih varoval kot so zatiči in metulji, ki navadno obremenitev optimalno prenašajo le v eni smeri.
+
[[Image:Sidrisce hobotnica.jpg|thumb|center|300px|Vzporedno trikotno sidrišče – hobotnica]]
  
Načini varovanja na sidrišču
+
== Preprečevanje potega navzgor  ==
  
Varujoči je na sidrišču vedno pripet v center sidrišča. Kadar varuje drugega v navezi to navadno vedno izvaja v centru sidrišča ne glede na to, kakšen način (polbičev vozel, avtoblokirno varovanje..) uporabi. Drugače je pri varovanju prvega v navezi, kjer več dejavnikov vpliva na izbiro enega od dveh osnovnih načinov:
+
Zgoraj opisana sidrišča so v prvi vrsti namenjena prenašanju obremenitve navzdol. V primeru, da pade prvi v navezi, lahko pride tudi do sunka navzgor. Zato je v primeru, ko varujemo neposredno v centru sidrišča brez uporabe lastne telesne teže za protiutež, nujno izdelati protivezavo, ki preprečuje poteg sidrišča navzgor.  
  
1. Varovanje na pas
+
Če vse naše fiksne točke (klini, zatiči, ...) prenašajo obremenitve samo navzdol, v smeri navzgor pa je njihova trdnost vprašljiva, izdelamo protivezavo. Protivezavo izdelamo tudi v primeru, ko nad sidriščem streha, ki predstavlja nevarnost za udarec v glavo ob potegu varovalca navzgor in v primeru, ko je razlika v težah soplezalcev velika.  
  
Ta način najpogosteje uporabljamo kadar imamo kakovostne fiksne točke in je na sidrišču dovolj prostora za naše učinkovito varovanje. Omogoča nam lažje delo z vrvjo in bolj dinamično varovanje. Pogoji uporabe so ustrezno razmerje v teži med plezalcema, smer obremenitve samo navzgor in ne v prečnico ter izključena možnost dolgih padcev ali padcev direktno na sidrišče. Glavna pomanjkljivost tega načina je možna poškodba varujočega, saj je le-ta del varovalne verige in tudi sam prestreza nastopajoče sile. Zato ga uporabljamo le na ustreznih mestih, kjer imamo pogled na varujočega in ne pod previsi v katere bi nas lahko potegnilo ob padcu. Pri tovrstnem varovanju je ključno, da ne glede na izbiro načina varovanja, vrv prvega v navezi vseskozi poteka skozi vponko, vpeto v center sidrišča (Slika 4.).
+
[[Image:Sidrisce s protivezavo SKICA.jpg|thumb|center|300px|Sidrišče, v katerem smo preprečili poteg navzgor]]
 
 
<br>2. Varovanje v center sidrišča
 
 
 
Takšen način varovanja uporabimo takrat, kadar nam teren (viseče sidrišče, malo prostora, previsi nad nami) in pozicija oz. tip sidrišča (nizko sidrišče, ni vezave za obremenitev navzgor) ne dopuščajo varovanja na pas. Pri tem je potrebno biti pozoren na izdelavo sidrišča tako, da nam ga ob obremenitvi ne potegne izven dosega rok (glej zgoraj – perotivezava!) in pa predvsem na to, kakšno varovalo uporabljamo. Če uporabljamo kakršnokoli izvedbo varovalne ploščice (reverso, ATC, tubus...) moramo namreč pri varovanju vodečega poskrbeti za to, da bomo lahko zaustavili morebiten padec direktno na sidrišče... Da zagotovimo ustrezen potek vrvi skozi varovalo, nujno vedno vpnemo obračalno vponko na zaviralni vrvi, ki izhaja iz varovala (Slika 5.) <br>S tem dosežemo dvoje: Prvič, vzpostavimo pravilen potek vrvi skozi varovalo, ki omogoča dovolj trenja za zaustavljanje padca direktno v sidrišče in drugič: v primeru takšnega padca se celotna sila prenese v center sidrišča, ki tako maksimalno učinkovito opravi svojo funkcijo. Obračalna vponka je lahko vpeta neposredno ob varovalo, ali pa v eno od fiksnih točk sidrišča. Izpnemo jo lahko potem, ko ima prvi v navezi že vpeto zanesljivo vmesno varovanje. <br> <br>Pri menjavanju plezalcev na sidrišču je predvsem pomembno to, da je vsak član naveze vseskozi vpet z vrvjo v vsaj eno fiksno točko in da se pri tem porabi čim manj vmesnih manevrov (prepenjanja, odpenjanja...).
 
 
 
Ob koncu naj še enkrat poudarimo, da je pri izdelavi sidrišč potrebna uporaba ustrezne opreme (najlonski, ne kevlarski trakovi!, ...), o kateri smo pisali že v prejšnji številki, ter še dobra ocena kakovosti fiksnih točk.<br><br>
 

Trenutna redakcija s časom 20:40, 26. januar 2018

Splošno

Pri varovanju plezalnih vzponov je sidrišče za varno gibanje naveze ključna točka celotne verige varovanja. Sidrišče je mesto, ki predstavlja povezavo med navezo in skalo oziroma steno. Ne glede na vrsto vzpona, najsibo to vzpon v skalni smeri ali v večraztežajni športnoplezalni smeri, je sidrišče ključnega pomena za varnost naveze. Če o čem ne smemo dvomiti pri plezanju, so to naša sidrišča!

Sidrišča v skali delimo na:

  • sidrišča na zanesljivih točkah;
  • sidrišča na manj zanesljivih točkah.

V obeh primerih mora končno izdelano sidrišče zagotavljati popolnoma varno in zanesljivo točko vpetja.

Zaradi različnih razmer na različnih mestih plezanja smeri moramo biti pri izdelavi sidrišč prilagodljivi. Za njihovo izdelavo ne smemo porabiti preveč časa. Sledimo načeloma enostavnosti in funkcionalnosti.

V osnovi se izdelava sidrišč deli glede na dane pogoje za njihovo izdelavo:

  • zanesljive fiksne točke (svedrovci, dobri klini, drevesa, skalna ušesa) – zdržijo obremenitev vsaj do 20 kN;
  • manj zanesljive točke (slabši klini, zatiči, ...).

Ko izdelujemo sidrišče na že nameščenih fiksnih točkah, nujno predhodno preverimo njihovo kakovost. To naredimo tako, da s kladivom potolčemo po klinu ali svedrovcu, varovalo potegnemo in vizualno pregledamo. Zavedati se moramo, da klini ali svedrovci niso nujno v najboljšem stanju, čeprav na zunaj izgledajo popolnoma v redu, saj ne poznamo njihovega stanja v skali.

Oprema

Za izdelavo sidrišč uporabljamo prešit najlonski trak, dolžine vsaj 120 cm in širine vsaj 12 mm. Uporaba tanjših dyneema ali spectra trakov je smrtno nevarna, saj so zaradi svojih statičnih lastnosti ti trakovi izpostavljeni taljenju pri uporabi vozlov. To lahko povzroči v trganje in uničenje sidrišča. Pri izdelavi sidrišč lahko tudi improviziramo. V sili uporabimo kar glavno vrv ali pomožne vrvice debeline vsaj 7 mm.

Sidrišča na zanesljivih točkah

Sidrišče na eni zanesljivi točki

Če imamo na voljo zanesljivo točko (npr. "rinko", sidriščni svedrovec, drevo, skalno uho, ...), lahko izdelamo sidrišče samo na tej točki. Potrebujemo le 2 vponki z matico – z eno se zavarujemo sami, z drugo varujemo. Pazimo na pravilno vpetje vponk, da se ob obremenitvi vratca vponk ne obremenijo med seboj in da se ne prislonijo na kakšno drugo oviro.

Sidrišče na eni zanesljivi točki

Sidrišče na dveh zanesljivih točkah

Pri izdelavi sidrišča na dveh zanesljivih točkah uporabimo zaporedno vezavo. Zaporedno vezavo naredimo z najlonskim trakom ali z glavno vrvjo. Pri vezavi se uporablja bičev vozel, ki nam omogoča prilagajanje vezave. Kot centralna točka sidrišča nam služi sidriščni vozel ali vponka, ki je vpeta v primarni točki. Celotno obremenitev prevzame primarna točka, sekundarna točka je namenjena pozavarovanju. Zaporedna vezava ne sme biti ohlapna, saj v primeru porušenja primarne točke, ne sme priti do sunka sile na drugo točko. 

Zaporedna vezava na dveh svedrovcih

Sidrišča na manj zanesljivih točkah

Če na mestu, kjer želimo izdelati sidrišče, nimamo zanesljivih varovalnih točk, lahko uporabimo enega od naslednjih načinov za izdelavo sidrišč.

Statično trikotno sidrišče

Najbolj preprosto za izdelavo je statično trikotno sidrišče. V obe pritrdilni točki vpnemo prešit najlonski trak in ga spodaj na polovici (oz. v smeri pričakovane obremenitve) zaključimo z osmico. V vsaj eni od pritrdilnih točk mora biti vponka z matico.

Center sidrišča, v katerega vpnemo sebe in soplezalca, predstavlja spodnja zanka za osmico.

Paziti moramo, da kot med pramenoma trikotnega sidrišča ni prevelik. V primeru, da sta pritrdilni točki narazen, moramo uporabiti ustrezno daljši najlonski trak.

Prednost takšnega sidrišča pred gibljivim trikotnim sidriščem (to je sidrišče, kjer spodaj ne naredimo vozla, temveč samo obrnemo eno zanko in vpnemo vponko z matico) je, da v primeru porušenja (izdrtja) ene izmed pritrdilnih točk, druga ne prejme velikega sunka sile. Raziskave in testiranja so pokazala, da v primeru porušenja pritrdilne točke pri gibljivem sidrišču, na preostalo pritrdilno točko nastane tako velik sunek, da obstaja velika verjetnost porušenja tudi te točke.

Statično trikotno sidrišče

Nastavljivo trikotno sidrišče

Če želimo dolžine pramenov sidrišča nastavljati, uporabimo nastavljivo trikotno sidrišče. Pri tem najlonski trak pritrdimo v vponke fiksnih točk z bičevima vozloma, ki ju lahko poljubno prilagajamo. Center sidrišča izdelamo ali z vozlom osmica ali s sidriščnim vozlom. Slednji se obnese bolje, saj ohranja višjo nosilnost traku, predvsem pa ga po obremenitvi lažje podremo.

Pri izdelavi takega sidrišča porabimo manj traku in je zato primeren tudi tam, kjer bi nam za klasično statično sidrišče traku zmanjkalo .

Nastavljivo trikotno sidrišče

Vzporedno trikotno sidrišče – hobotnica

Če je kakovost pritrdilnih točk vprašljiva in jih moramo zato za doseganje ustrezne nosilnosti uporabiti več, lahko uporabimo vzporedno trikotno sidrišče ali hobotnico. Pri tem je priporočljiva uporaba vsaj treh ali štirih točk. Način izdelave je v prvi fazi podoben izdelavi nastavljivega trikotnega sidrišča. Naredimo dve nastavljivi sidrišči brez izdelave centralne točke – vsako sidrišče s svojimi klini. Nato spodaj z osmico v smeri predvidene obremenitve skupaj zaključimo oba najlonska trakova.

Zaradi uporabe bičevih vozlov v klinih lahko naknadno preprosto prilagodimo dolžine posameznih pramenov.

Vzporedno trikotno sidrišče – hobotnica

Preprečevanje potega navzgor

Zgoraj opisana sidrišča so v prvi vrsti namenjena prenašanju obremenitve navzdol. V primeru, da pade prvi v navezi, lahko pride tudi do sunka navzgor. Zato je v primeru, ko varujemo neposredno v centru sidrišča brez uporabe lastne telesne teže za protiutež, nujno izdelati protivezavo, ki preprečuje poteg sidrišča navzgor.

Če vse naše fiksne točke (klini, zatiči, ...) prenašajo obremenitve samo navzdol, v smeri navzgor pa je njihova trdnost vprašljiva, izdelamo protivezavo. Protivezavo izdelamo tudi v primeru, ko nad sidriščem streha, ki predstavlja nevarnost za udarec v glavo ob potegu varovalca navzgor in v primeru, ko je razlika v težah soplezalcev velika.

Sidrišče, v katerem smo preprečili poteg navzgor