Sidrišča za spust v snegu

Iz Alpirocnik
Redakcija dne 18:32, 24. februar 2011 od Velesa (pogovor | prispevki) (Created page with "= Sidrišča za spust v snegu = <br>Kadar se v zimskih oz. snežnih razmerah odločimo za spust in če na voljo nimamo drugih pritrditvenih točk, kot so klini v skali ali dreve...")
(prim) ← Starejša redakcija | poglejte trenutno redakcijo (prim) | Novejša redakcija → (prim)
Skoči na: navigacija, iskanje

Sidrišča za spust v snegu


Kadar se v zimskih oz. snežnih razmerah odločimo za spust in če na voljo nimamo drugih pritrditvenih točk, kot so klini v skali ali drevesa, se lahko odločimo za izdelavo sidrišča za spust v snegu.
Pri izdelavi sidrišča za spust v snegu si moramo najprej urediti varno stojišče in nato poskrbeti za dobro nosilnost in zanesljivost sidrišča.
Za izdelavo tovrstnih sidrišč največkrat uporabljamo cepine, ki jih pri spustu navadno ne želimo pustiti tam, saj nam je brez cepinov nadaljnje sestopanje onemogočeno. Poleg tega načina se lahko po vrvi spustimo tudi na snežni krožnik.

Metoda spusta v snegu na dva cepina

Metoda spuščanja na dveh cepinih, ki ju po spustu potegnem za seboj, je pri nas zaenkrat najbolj uveljavljena. Kakovost tovrstnega sidrišča je odvisna tudi od kvalitete snega (predelan in trd sneg olajša izdelavo sidrišča), kot jo slab sneg (pršič, nepredelan in suh sneg) onemogoča. Sicer pa lahko tudi v takšnih razmerah s teptanjem suhega snega nekoliko izboljšamo situacijo.
Dobro sidrišče za spust na dveh cepinih nam omogoča varen spust na vertikalno zapičenem cepinu in kasnejši poteg cepinov za seboj. Če želimo spust izvesti brezhibno, moramo biti pri izdelavi previdni in dosledni. Pazimo na to, da naredimo čim manjšo luknjo in s tem čim manj ošibimo nosilnost cepina, slabo zabite cepine, natančno izdelavo poličke, na katero položimo drugi cepin. Poleg dobro utrjenega terena za izdelavo je potrebno paziti še na povezavo obeh cepinov, vertikalni položaj nosilnega cepina in pomožno vrvico, ki omogoča izvlek cepina.

Spust na en pramen vrvi

Cepina vkopljemo podobno kot pri sidrišču z dvema cepinoma le da sta tokrat cepina med sabo povezana nekoliko drugače.
• Sredino glavne vrvi z bičevim vozlom pritrdimo na vrh ratišča vertikalno zapičenega cepina
• Po levem pramenu vrvi se spuščamo (glej sliko)
• Desni pramen vrvi po spustu potegnemo za seboj (lahko jo vpnemo na vponko na pasu)
• Z vponko povežemo zapestni zanki obeh cepinov
• Vsaj tri metre stran od bičevega vozla na strani za poteg naredimo vozel osmico
• Preden cepin vertikalno zapičimo v pripravljeno luknjo, na konico ratišča navpičnega cepina zvežemo pomožno vrvico z vozlom šestica. Pomožno vrvico speljemo preko ratišča ležečega cepina, ter jo zvežemo z osmico glavne vrvi. Dolžina glavne vrvi (med bičevim vozlom in osmico) naj bo od pomožne vrvice vsaj dvakrat daljša (s tem preprečimo, da se pri potegu glavna vrv, ne raztegne prej, preden bi pomožna vrvica popolnima izvlekla vertikalno zapičen cepin.
• Vodoraven cepin je samo položen na sneg in ni vkopan (pazimo, da okel ležečega cepina ni zapičen v sneg; obrnjen naj bo proti pobočju navzgor), saj služi zgolj temu, da se pomožna vrvica ne zareže v sneg in zato lažje izvlečemo cepin. Ležeči cepin s spodnje strani zadelamo s snegom s čimer preprečimo odmik od vertikalno zapičenega cepina.
• Ko se nehamo spuščati,ob močnem in dolgem potegu desne vrvi (oziroma tiste, ki smo jo peljali z vponko na pasu) glavna vrv s pomočjo pomožne vrvice izvleče vertikalno zapičen cepin in potegne celoten varovalni sistem za seboj. Bistvo močnega in dolgega potega je preprečitev, da bi pomožna vrvica potegnila cepin ven samo do polovice. V tem primeru bi se cepin postavil poševno in vsako nadaljnje vlečenje bi bilo brez učinka
• Pazimo, da nas padajoča cepina ne zadeneta