Sidrišča v skali
Vsebina
Splošno
Pri varovanju plezalnih vzponov je sidrišče za varno gibanje naveze ključna točka celotne verige varovanja. Sidrišče je mesto, ki predstavlja povezavo med navezo in skalo oziroma steno. Ne glede na vrsto vzpona, najsibo to vzpon v skalni smeri ali v večraztežajni športnoplezalni smeri, je sidrišče ključnega pomena za varnost naveze. Če o čem ne smemo dvomiti pri plezanju, so to naša sidrišča!
Sidrišča v skali delimo na:
- sidrišča na zanesljivih točkah;
- sidrišča na manj zanesljivih točkah.
V obeh primerih mora končno izdelano sidrišče zagotavljati popolnoma varno in zanesljivo točko vpetja.
Zaradi različnih razmer na različnih mestih plezanja smeri moramo biti pri izdelavi sidrišč prilagodljivi. Za njihovo izdelavo ne smemo porabiti preveč časa. Sledimo načeloma enostavnosti in funkcionalnosti.
V osnovi se izdelava sidrišč deli glede na dane pogoje za njihovo izdelavo:
- zanesljive fiksne točke (svedrovci, dobri klini, drevesa, skalna ušesa) – zdržijo obremenitev vsaj do 20 kN;
- manj zanesljive točke (slabši klini, zatiči, ...).
Ko izdelujemo sidrišče na že nameščenih fiksnih točkah, nujno predhodno preverimo njihovo kakovost. To naredimo tako, da s kladivom potolčemo po klinu ali svedrovcu, varovalo potegnemo in vizualno pregledamo. Zavedati se moramo, da klini ali svedrovci niso nujno v najboljšem stanju, čeprav na zunaj izgledajo popolnoma v redu, saj ne poznamo njihovega stanja v skali.
Oprema
Za izdelavo sidrišč uporabljamo prešit najlonski trak, dolžine vsaj 120 cm in širine vsaj 12 mm. Uporaba tanjših dyneema ali spectra trakov je smrtno nevarna, saj so zaradi svojih statičnih lastnosti ti trakovi izpostavljeni taljenju pri uporabi vozlov. To lahko povzroči v trganje in uničenje sidrišča. Pri izdelavi sidrišč lahko tudi improviziramo. V sili uporabimo kar glavno vrv ali pomožne vrvice debeline vsaj 7 mm.
Sidrišča na zanesljivih točkah
Sidrišče na eni zanesljivi točki
Če imamo na voljo zanesljivo točko (npr. "rinko", sidriščni svedrovec, drevo, skalno uho, ...), lahko izdelamo sidrišče samo na tej točki. Potrebujemo le 2 vponki z matico – z eno se zavarujemo sami, z drugo varujemo. Pazimo na pravilno vpetje vponk, da se ob obremenitvi vratca vponk ne obremenijo med seboj in da se ne prislonijo na kakšno drugo oviro.
Sidrišče na dveh zanesljivih točkah
Pri izdelavi sidrišča na dveh zanesljivih točkah uporabimo zaporedno vezavo. Zaporedno vezavo naredimo z najlonskim trakom ali z glavno vrvjo. Pri vezavi se uporablja bičev vozel, ki nam omogoča prilagajanje vezave. Kot centralna točka sidrišča nam služi sidriščni vozel ali vponka, ki je vpeta v primarni točki. Celotno obremenitev prevzame primarna točka, sekundarna točka je namenjena pozavarovanju. Zaporedna vezava ne sme biti ohlapna, saj v primeru porušenja primarne točke, ne sme priti do sunka sile na drugo točko.
Sidrišča na manj zanesljivih točkah
Če na mestu, kjer želimo izdelati sidrišče, nimamo zanesljivih varovalnih točk, lahko uporabimo enega od naslednjih načinov za izdelavo sidrišč.
Statično trikotno sidrišče
Najbolj preprosto za izdelavo je statično trikotno sidrišče. V obe pritrdilni točki vpnemo prešit najlonski trak in ga spodaj na polovici (oz. v smeri pričakovane obremenitve) zaključimo z osmico. V vsaj eni od pritrdilnih točk mora biti vponka z matico.
Center sidrišča, v katerega vpnemo sebe in soplezalca, predstavlja spodnja zanka za osmico.
Paziti moramo, da kot med pramenoma trikotnega sidrišča ni prevelik. V primeru, da sta pritrdilni točki narazen, moramo uporabiti ustrezno daljši najlonski trak.
Prednost takšnega sidrišča pred gibljivim trikotnim sidriščem (to je sidrišče, kjer spodaj ne naredimo vozla, temveč samo obrnemo eno zanko in vpnemo vponko z matico) je, da v primeru porušenja (izdrtja) ene izmed pritrdilnih točk, druga ne prejme velikega sunka sile. Raziskave in testiranja so pokazala, da v primeru porušenja pritrdilne točke pri gibljivem sidrišču, na preostalo pritrdilno točko nastane tako velik sunek, da obstaja velika verjetnost porušenja tudi te točke.
Nastavljivo trikotno sidrišče
Če želimo dolžine pramenov sidrišča nastavljati, uporabimo nastavljivo trikotno sidrišče. Pri tem najlonski trak pritrdimo v vponke fiksnih točk z bičevima vozloma, ki ju lahko poljubno prilagajamo. Center sidrišča izdelamo ali z vozlom osmica ali s sidriščnim vozlom. Slednji se obnese bolje, saj ohranja višjo nosilnost traku, predvsem pa ga po obremenitvi lažje podremo.
Pri izdelavi takega sidrišča porabimo manj traku in je zato primeren tudi tam, kjer bi nam za klasično statično sidrišče traku zmanjkalo .
Vzporedno trikotno sidrišče – hobotnica
Če je kakovost pritrdilnih točk vprašljiva in jih moramo zato za doseganje ustrezne nosilnosti uporabiti več, lahko uporabimo vzporedno trikotno sidrišče ali hobotnico. Pri tem je priporočljiva uporaba vsaj treh ali štirih točk. Način izdelave je v prvi fazi podoben izdelavi nastavljivega trikotnega sidrišča. Naredimo dve nastavljivi sidrišči brez izdelave centralne točke – vsako sidrišče s svojimi klini. Nato spodaj z osmico v smeri predvidene obremenitve skupaj zaključimo oba najlonska trakova.
Zaradi uporabe bičevih vozlov v klinih lahko naknadno preprosto prilagodimo dolžine posameznih pramenov.
Zgoraj opisana sidrišča so v prvi vrsti namenjena prenašanju obremenitve navzdol. V primeru, da pade prvi v navezi, lahko pride tudi do sunka navzgor. Zato je v primeru, ko varujemo neposredno v centru sidrišča brez uporabe lastne telesne teže za protiutež, nujno izdelati protivezavo, ki preprečuje poteg sidrišča navzgor.
Če vse naše fiksne točke (klini, zatiči, ...) prenašajo obremenitve samo navzdol, v smeri navzgor pa je njihova trdnost vprašljiva, izdelamo protivezavo. Protivezavo izdelamo tudi v primeru, ko nad sidriščem streha, ki predstavlja nevarnost za udarec v glavo ob potegu varovalca navzgor in v primeru, ko je razlika v težah soplezalcev velika.
