Sidrišča v snegu
Prečno sidrišče
Osnovna in najmočnejša oblika sidrišča v snegu je prečno sidrišče v obliki črke T. Izdelamo ga tako, da:
- Prečno na pobočje in pravokotno na obremenitev izkopljemo zadosti globok in velik jarek da lahko vanj položimo cepin (slika 1), smuči (slika 2), nahrbtnik (slika 3) ali kakšen drug kos opreme. Globlji kot bo kanal večja bo nosilnost sidrišča.
- Prečno na jarek izkopljemo kanal za trak. Pri sidrišču s cepinom je zamaknjen nekoliko proti ratišču ker je tam večja površina. Pomembno je da je kanal za trak enako globok kot jarek saj nam v nasprotnem primeru dvigne cepin iz jarka in s tem se zmanjša nosilnost sidrišča. Dolžina kanala je odvisna naklonine pobočja. Bolj kot je teren položen daljši je kanal. Pomembno je da smo po vpetju v trak nižje od cepina saj ga s tem ob morebitni obremenitvi potisnemo v snežno odejo in ne iz nje.
- Okrog ratišča cepina s kavbojskim vozlom pritrdimo najlonski trak. Cepin položimo v jarek z oklom obrnjenim navzdol. Najlonski trak speljemo skopanem jarku. Kanal in jarek na koncu zasujemo s snegom pri čemer pa pazimo da NE porušimo strukture prednje stene jarka zato zasuvamo in teptamo le od zadaj.
Sneg, kjer izdelujemo sidrišče, lahko najprej steptamo, da dosežemo večjo gostoto in trdnost. Če imamo opravka z izjemno suhim, novim oziroma trdno zmrznjenim ali pa mokrim snegom pozne pomladi, ležišča ne poskušamo utrjevati, saj s tem le rušimo obstoječe vezi. V nepredelanem snegu je za sidro najbolje uporabiti dele
opreme s čim večjo površino – to so lahko smuči, snežna sablja ali nahrbtnik (slika 1b). Preprost test primernosti snega za teptanje je, da naredimo kepo – če razpade ali če se iz nje cedi voda, ga ne teptamo in poskušamo le čim globlje zakopati sidro s čim večjo površino
