Osnove gibanja naveze

Po lažjem, neizpostavljenem terenu, kjer je nevarnost padca oz. zdrsa zelo majhna, ter kjer je ogroženost z objektivnimi nevarnostmi majhna, lahko plezamo nenavezani. Ko pa se tehnične težave povečajo in/ali se povečajo tudi objektivne nevarnosti v dani situaciji, se navežemo na plezalno vrv in obvezno tudi varujemo. Za občutek glede tehničnih težav velja splošno priporočilo, da se nad II. plezalno stopnjo varujemo v terenu primerni navezi. Kadar smo navezani tudi varujmo, v nasprotnem primeru se razvežimo!

Naveza

Naveza je skupina dveh ali več plezalcev z namenom varovanja vseh vpletenih z raznimi tehničnimi pripomočki. To zajema tako varovanje napredujočega plezalca, kot samovarovanje vseh ostalih članov naveze, ki trenutno ne plezajo.

Glede na značilnosti konkretnega terena, se gibanje naveze, navezovanje, ter postopki varovanja nekoliko razlikujejo. Obstajajo sicer splošna načela gibanja naveze, ki jih podajamo v nadaljevanju, specifični postopki glede na tip plezanja pa so opisani v poglavjih:

• Gibanje naveze v skalnih smereh;
• Gibanje naveze v snežnih smereh;
• Gibanje naveze v lednih smereh;
• Ledeniška naveza.

Splošna načela gibanja naveze

Običajno navezo v skalnih, snežnih ali lednih smereh sestavljata dva člana, kar se je izkazalo kot najbolj učinkovito. Navezo sicer lahko sestavljajo tudi trije člani. V ledeniški navezi je najbolj učinkovita naveza treh članov, vendar je lahko v navezi tudi več članov. Zaradi nazornosti je prikaz v nadaljevanju omejen na navezo dveh plezalcev.

Navezovanje

Naveza v ožjem smislu nastane šele takrat, ko se oba plezalca navežeta na plezalno vrv - vsak na svoj prosti konec vrvi. V običajnih navezah to storita z vpletenim vozlom osmica na plezalni pas. Vponk z matico v ta namen ne uporabljamo. Izjema je ledeniška naveza, kjer za navezovanje na vrv uporabljamo vponke z matico.

Napredovanje

Način napredovanja v plezalni smeri je sicer precej odvisen od tipa plezalne smeri (skala, sneg, led), v vseh pa se skušamo držati pravila treh opornih točk. To pomeni da pri plezanju vedno ohranjamo stik s podlago vsaj na treh točkah: ena roka in obe nogi ali obe roki in ena noga. S tem zmanjšamo možnost padca v primeru porušitve ene od točk (krušljiva skala, krhek led ipd.).

Vloge v navezi

Med gibanjem naveze v njej nastopata dve funkcijski vlogi:

• en član naveze pleza (plezalec); 
• drugi član naveze varuje (varovalec);

kar izmenično ponavljata dokler sta navezana ali do prehoda v kak drug manever, npr. spust po vrvi ali morebitno reševanje padlega soplezalca.

Kar se tiče napredovanja v smeri ločimo:

• plezanje v vodstvu, prvi v navezi, napredujoči plezalec;
  
• plezanje z varovanjem od zgoraj (top-rope), drugi v navezi.

Najhitreje in učinkovito bomo plezali, če se s soplezalcem v vodstvu izmenjujemo. Takšni navezi pravimo enakovredna naveza, takšnemu plezanju pa izmenično plezanje. Za neenakovredno navezo pa označimo navezo, kjer samo en plezalec pleza vse raztežaje naprej, kot prvi v vodstvu, drugi (in tretji v primeru trojne naveze) pa mu sledi(ta). 

Komunikacija

Člana naveze se morata sporazumevati razločno in glasno, povelja naj bodo kratka in jasna. Plezalca morata ves čas vedeti kakšno vlogo opravljata, ter predvsem tisto kar si sporočata tudi dejansko izvajati.

Napredujočega plezalca ne motimo z nepotrebnimi vprašanji, saj se mora osredotočiti na plezanje, mi pa na varovanje. Povelja si podajajte v smeri soplezalca (gornji dol, spodnji gor), povelja naj bodo kratka, poslušajta drug drugega, ne sanjat na varovališču. Ko smer zavije za rob raza ali stebra se ponavadi slišnost zelo poslabša. Zato je pomembno, da znata komunicirati tudi brez glasu, samo s signali preko vrvi. Slaba slišnost je lahko velikokrat vzrok za jezo in slabo voljo, predvsem pa za izgubo dragocenega časa, ko prvi kriči, da varuje in čaka, da se bo drugi premaknil; drugi pa čaka, da bo prvi zakričal, da varuje. V primeru, da se soplezalca ne slišita dovolj dobro ali da se sploh ne slišita, potem se naveza dogovori kako bo potekalo komuniciranje preko vrvi – npr. 2 sunkovita potega pomenita spusti varovanje, 4 sunkoviti potegi pomeni varujem. Tak predhodni dogovor je izredno pomemben pri tolmačenju vlekov vrvi in porabi časa za vzpon.

Med napredovanjem prvega v navezi, mora varujoči opozarjati koliko vrvi je še na voljo. Prvič napredujočega opozorimo, ko ima na voljo še polovico vrvi, drugič ga opozorimo nekje 15 do 10 metrov pred koncem vrvi – takrat napredujoči začne iskati primerno mesto za izdelavo sidrišča. 5 metrov pred koncem ga še tretjič opozorimo, takrat mora napredujoči že videti ali celo biti na stojišču. Če se potem vrv še vedno premika navzgor izrečemo še zadnje opozorilo približno 2 metra pred iztekom vrvi. Sedaj je skrajni čas, da napredujoči začne izdelovati varovališče. Ko se vrv izteče se lahko samo še zaderete »konec vrvi.« Koliko vrvi je še na voljo morate oceniti s prostim očesom in s količino izkušenj se vaša ocena izboljšuje.

V skrajnih primerih si lahko pomagamo z radijsko zvezo, če jo imamo na voljo, sicer pa je izrednega pomena, da člana naveze vnaprej poznata faze plezanja v navezi in uporabljata vnaprej znana povelja, ki si med seboj niso podobna:

• Varujem!
• Plezam/grem!
• Zategni!, Popusti!
• Polovica!, Še 10/5 metrov!, Konec vrvi!
• Spusti varovanje!, Spustil!

V primeru gneče v steni, kar zadnje čase ni redkost, je smiselno vsa ta povelja še poimensko nasloviti na našega soplezalca (npr. "Janez, spusti varovanje!") in se tako izogniti potencialno usodnim nesporazumom med navezami.

Faze plezanja v navezi

Če vse zgoraj našteto povežemo v celoto, potem cikel plezanja naveze v raztežaju poteka takole:

1. Plezalca se navežeta na plezalno vrv.
2. Varovalec izdela terenu primerno sidrišče (glej sidrišča v skali, snegu in ledu), ter si v njegovem centru oba uredita samovarovanje.
3. Varovalec uredi tudi varovanje za napredujočega plezalca in mu to sporoči: "Varujem!".
4. Napredujoči plezalec po izpetju svojega samovarovanja in sporočilu: "Plezam!" začne s plezanjem in med tem namešča vmesno varovanje, varovalec pa ga ves čas varuje ter obvešča o dolžini preostale vrvi: "Polovica... Še 10/5 metrov!" (Slika 1).
   
   
   

   Slika 1: Napredovanje prvega v navezi s spodnejga sidrišča. (Vir: Petzl)
   
   
5. Napredujoči plezalec nekje pred koncem raztežaja izdela novo sidrišče in si v njem uredi samovarovanje, to sporoči varovalcu: "Spusti varovanje!", ter po varovalčevi potrditvi "Spustil!", prosto prevleče ostanek vrvi, kar mu varovalec potrdi: "Konec vrvi!". Na tem mestu je tudi čas, da se drugi v navezi pripravi na plezanje; obuje plezalke, oprta nahrbtnik, ipd. Lahko tudi že začne s podiranjem ene točke sidrišča, npr. izbijanejm enega klina.
6. Nato (prvi v navezi) uredi varovanje za drugega v navezi, ter mu to sporoči: "Varujem!".
7. V tem trenutku se vlogi v navezi zamenjata; prvi v navezi postane varovalec in drugi plezalec.
8. Plezalec (drugi v navezi) lahko odstrani samovarovanje ter do konca podre sidrišče in po sporočilu "Plezam!" ter varovalčevi potrditvi "Varujem!", začne s plezanjem, med katerim sproti odstranjuje vmesno varovanje, dokler ne pripleza do soplezalca (Slika 2).
   
   
   

   Slika 2: Napredovanje drugega v navezi do zgornjega sidrišča. (Vir: Petzl)
9. Ko pripleza do varovalca si v sidrišču uredi samovarovanje.

Tako oba člana naveze primerno varovana splezata en raztežaj. Od izurjenosti obeh članov je odvisno kdo bo prevzel vodstvo za naslednji raztežaj, s čimer se celoten cikel plezanja v navezi ponovi.

Pogoste napake

• Nevarovan napredujoči plezalec: pogosto se plezalca med seboj slabo slišita ali slabo razumeta. Če smo v dvomih, ali prav slišimo "Spusti varovanje!" ali ne, tega raje ne storimo; nič namreč ni narobe, če bo prvi član naveze prevlekel preostanek vrvi skozi naše varovalo, da je konec vrvi bo pa tudi razumel. 
• Nezavarovana vrv pri prehodu v drug manever: prehod v nek vrvni manever, kot npr. spust po vrvi sam po sebi ni nič posebnega, paziti moramo le, da so vsi člani naveze v vseh vmesnih korakih samovarovani (z vrvi se lahko razvežemo šele, ko smo samovarovani), ter da nam med tem početjem plezalna vrv ne pade v dolino; z nje se moramo namreč pred večino manevrov razvezati. V ta namen je dovolj vrv npr. z bičevim vozlom vpeti v sidrišče. Kot optimizacijo lahko za to seveda uporabimo vozle našega obstoječega samovarovanja ali nameščeno varovanje v samozateznem načinu, ki ga ne podiramo pred razvezovanjem.