Etični kodeks

 Osnovni ideali namesto uvoda

Alpinist prepleza smer prosto, na pogled, v enem zamahu in jo konča na vrhu brez zunanje pomoči in pride v dolino nazaj živ. Način vzpona je sestavni del vzpona. Pri plezanju v njegovi prvinski obliki gre za dostop do stene, plezanje, sestop, brez puščanja sledi za sabo.

Kodeks obnašanja v stenah in etika plezanja temeljita na zdravem, razumskem odnosu do plezanja in okolja, v katerem poteka, ter posledic, ki izhajajo iz opravljanja te aktivnosti. Bodite odprtega duha, avanturisti, z visokimi standardi. Strah pred neuspehom je strah pred izkušnjami, iz katerih se največ naučimo. Želja po instant uspehu je kratkoročna bližnjica. Kdor hoče biti dober, mora spoznati svoje meje skozi neuspehe se preizkušati
in razvijati svoje sposobnosti. Strah je sestavni del življenja, nekakšna varovalka. Ko ocenjujete vzpon, ocenjujete smer in način vzpona, in ne človeka. Zato ocena smeri ni ocena
osebe. Naučite se to ločiti. Ne prenašajte dvoranskega duha v hribe, da ne bo vse navrtano, označeno, markirano, znano, zguljeno. Ni pomembna samo ocena, ampak pustolovščina, negotovost, odkrivanje. Način, kako
sprejmeš izziv in problem rešiš, je bolj pomemben od tega, ali problem rešiš ali ne.

1. PUŠČANJE SLEDI

1.1. Erozija
a) Na dostopu do plezališča ali stene se potrudite uporabljati obstoječe poti in parkirišča. To pomaga ohranjati okolje, preprečevati erozijo ter spore z lastniki parcel, vzdrževalci in lastniki poti. Na sestopih z vrha ne uporabljajte bližnjic, ki sekajo serpentine obstoječih poti, travnike, polja. Če pot ne obstaja, izberite smer, ki se izogiba mehki vegetaciji, slabo poraščenim meliščem, ki so izpostavljeni eroziji.

b) Ne iznakažite površine skale s klesanjem. Odstranjevanje krušljive skale, kamnov ali lusk poteka v skladu z naravnimi procesi zmrzovanja in odtaljevanja. Če naletite na odkrhnjen blok ali skalo, ki ju z lahkoto odstranite z roko, potem to storite pazljivo.

c) Ko uporabljate vrv z vrha, zaščitite rob skale in debla dreves z ustrezno podlogo ali ustrezno dolgo zanko. Tako boste preprečili nastajanje odrgnin okoli debel dreves, uničenje mehke vegetacije, skale in tudi vaše vrvi.

d) Kjer je možno sestopiti peš, se ne spuščajte po vrvi čez obstoječe smeri. Spusti po vrveh naj potekajo čez področja, kjer ni smeri, ali pa jih ni veliko. lzogibajte se spustom po vrvi, kjer je na vrhu strma trava, saj to navkljub omejeni rabi povzroči erozijo. Zemlja, blato in kamenje se lahko sprožijo na spodaj ležeče smeri in plezalce.

1.2. Vegetacija
a) Skalne površine so dom redkih vrst rastlin, ki so se tam ohranile zaradi pomanjkanja selektivnega pritiska, paše, gnojenja ali škropljenja. Rože na skalah naredijo plezanje prijetnejše. Pomembno je identificirati manj pogoste vrste, zato da jih ščitimo.

b) Nove smeri vrtnarite z veliko mero pazljivosti. Drevesa in grmičevje morajo ostati nedotaknjeni in paziti je treba, da ne pride do odstranjevanja lišajev, mahu, ki jih onesnaževanje ogroža že samo po sebi in so lahko redki.

1.3. Ptice
a) Veliko vrst ptic, njihova gnezda in jajca so zaščitena z Zakonom o varovanju narave, vsakoletnimi Odloki Ministrstva za okolje in prostor, objavljenimi v Uradnem listu Republike Slovenije, o prepovedi gibanja in plezanja v določenih področjih. Zato je po zakonu kaznivo plašiti in vznemirjati ptice ter druge prebivalce sten v njihovih gnezdih, bivališčih. Plezalci naj bodo dovolj previdni in zreli ter se med paritveno in gnezditveno sezono ptic odrečejo plezanju v takih področjih.

b) Izognite se plašenju ptic tako, da plezate primerno daleč proč od mesta gnezdenja. Mnoge ptice postanejo tolerantne do plezalcev, če le ne pride do direktnega vznemirjanja. Njihovi spektakularni leti pa pogosto pomenijo dodatno atrakcijo pri plezanju.

c) Če se ptice vznemirijo, potem ste preblizu in ste se dolžni umakniti nazaj.

1.4. Onesnaževanje
a) lzogibajte se onesnaževanju tako vode, tal, kot tudi samih skal. Ne pustite ležati smeti. Odstranite svoje in tudi smeti drugih ljudi, to vključuje tudi organske odpadke, ogrizke, bananine olupke, kupčke raztresenega magnezija, cigaretne ogorke, kjerkoli že ste. Ne pripravljajte ognjišč v plezališčih, saj naslednji obiskovalci to lahko dojamejo kot ustaljeno prakso. V pogosto in plezalsko zelo obremenjenih stenah in tudi bivakih pospravite svoje iztrebke za sabo v vrečke (shitbags) ali plastenke (peeing bottles), še posebno ob potokih in virih pitne vode. Če že kampirate na divje, to naredite obzirno z minimalnim vplivom na okolje. Zmanjšajte hrup v plezališčih. Spoštujte lokalno tradicijo. Poizvedite, kje lahko parkirate vaš avto in kje ne. Uporabljajte osnovna pravila lepega obnašanja.

b) Uporabljajte magnezij varčno, predvsem v previsnih predelih smeri, ki jih voda redko spere. Magnezij se na takih mestih strdi, ostaja viden čez celo leto. Ne označujte oprimkov in stopov s črticami magnezija in krede. To bistveno zmanjšuje izziv iskanja poteka smeri in izniči čar negotovost pri odkrivanju gibov. Smeri ne označujte z možici, barvo, klesanjem ali praskami. Podajte natančen, podroben in pregleden opis za plezalni vodniček.

2. ETIKA

2.1. spreminjanje skale:
Oprimkov ali stopov se ne sme klesati, povečevati ali kako drugače napraviti 'drugačne' ali 'lažje'. Skale se ne brusi z jeklenimi krtačami ali drugim orodjem, ker to povečuje velikost oprimkov. Odgovornost prvih plezalcev je, da minimalizirajo poškodbe skale, ko jo čistijo in da resnicoljubno poročajo o aktivnostih. Iz istih razlogov ni sprejemljiva uporaba športnih plezališč za trening drytoolinga.

2.2. poročanje:
“Treba je povedati resnico, vso resnico, samo resnico in to takoj.” Roger Payne

Ideal: prosto, na pogled, v enem zamahu. Logičen zaključek vzpona je na vrhu. Kar odstopa od tega ideala je treba navesti takoj, ko o vzponu poročamo.