Ledeniška naveza
Glavna nevarnost, ki preži na ledeniku, so ledeniške razpoke. Padec vanje je lahko usoden bodisi zaradi poškodb bodisi zaradipodhladitve. Kljub temu, da se po ledeniku praviloma gibljemo navezani, se v določenih primerih lahko odločimo,da vrvi ne uporabimo.Ob ustreznih pogojih(dobra vidljivost, dnevna svetloba, nerazgiban ledenik) je to običajno poleti, ko je ledenik brez snega in so razpoke dobro vidne, ali pa pozimi, ko se po njem gibljemo s smučmi in je dodobra pokrit s snegom. V vseh ostalih primerih se je za gibanje po ledeniku potrebno navezati.
Osnovna pravila
- po ledeniku ne hodimo sami,
- pri sebi imamo ustrezno opremo (katero – našteti),
- vedno smo navezani,
- obvladati moramo reševanje iz ledeniških razpok,
- ustrezna zaščita pred mrazom (tudi kadar je toplo),
- ustrezna zaščita pred soncem (tudi kadar ga ni).
Pri ledeniški navezi kršimo osnovno pravilo v alpinizmu – kadar si navezan, varuj (kljub temu pa smo ves čas na preži!)
Gibanje po ledeniku
zahteva nenehno pozornost, še posebej pa:
- pri prehodih čez snežne mostove,
- pri skokih čez ledeniške potoke,
- pri skokih čez razpoke,
- pri prečenju ledeniških razpok,
- pri hoji po ledeniški moreni,
- pri vračanju čez ledenik (jutro – večer).
Pri padcu je pomembno, da ga čimprej zaustavimo. Vkopljemo noge, s čimer prenesemo težo padlega s pasu na noge. Nato pričnemo z reševanjem iz ledeniške razpoke (naslednje poglavje).
