Osnove vremena v gorskem svetu

Vreme je izredno pomemben del našega vsakdanjega življenja in okolja v katerem živimo. Vse naše aktivnosti na prostem načrtujemo skladno z vremensko napovedjo, a nas kljub temu še vedno lahko preseneti. Za športno dejavnost, kot je naša, je zato še posebej pomembno in priporočljivo še dodatno poznavanje vremena in njegovih pojavov, saj nam to znanje pomaga pri boljšem predvidevanju razmer, v izjemnih primerih lahko celo rešuje življenja.

Vreme in podnebje

V svoji najbolj strogi definiciji je vreme pojem, ki opisuje številne pojave in njihove aktivnosti, ki se dogajajo v atmosferi v določenem krajšem časovnem obdobju. Vremenu nasproten izraz je podnebje, ki obsega značilnosti vremena (temperatura, pritisk, vlažnost, padavine, veter,...) na določenem področju v daljšem časovnem obdobju.

Oblaki

Nastanek oblakov

Z dvigom toplega zraka, se hkrati dviga vlaga iz morij, jezer in tal (vodne molekule se prilegajo vrzelim med zračnimi molekulami toplega zraka). Topel in vlažen zrak se z dvigovanjem ohlaja, molekule se strnejo, zato se vodni hlapi spremenijo v vodne kaplijice - tako se formirajo oblaki. Ko so kapljice dovolj težke, padejo kot dež oz. sneg (v primeru mraza). Smer, iz katere prihaja zračna masa, nam priča o vlažnosti mase in o tem ali je zrak, ki prihaja, mrzel ali topel.  

Oblaki in zračni pritisk

Dvigajoč topel zrak in gostejši padajoč mrzel zrak ustvarjata nižji ali višji pritisk zračnih mas. Veliko količino zraka nad nami imenujemo visok zračni pritisk, medtem ko imenujemo majhno količino nizek zračni pritisk. V gorskem svetu je zato zračni pritisk nižji, zrak redkejši in hladnejši, kar ustvarja idealne pogoje za nastanek oblakov. Oblaki in padavine nastanejo na naslednje načine:

• na lokalni ravni (Slika 1):

    - konvekcijske padavine: toplotni vir na površju povzroči dvigovanje toplega, vlažnega zraka

    - orografske oz. reliefne padavine: zrak se mora dvigniti čez površino

• na globalni ravni govorimo o frontalnem dvigovanju, kjer se srečata masi hladnega in toplega zraka, topel zrak se umakne nad fronto hladnega zraka in ohladi, kar omogoči nastanek oblakov
  

Slika 1: Nastanek oblakov na lokalni ravni (Vir: Mountaneering)

10 vrst oblakov 

WMO (World Meteorological Organization) je določila 10 vrst oblakov, ki pravzaprav izhajajo iz delitve oblakov na tri glavne podvrste, glede na višino pojavljanja, obliko in sestavo oblakov.

Razlikujemo tri višinska področja ozračja, v katerih se najpogosteje pojavljajo določene vrste oblakov (Slika 2). najvišje oblačnostno nadstropje je v višini od 7 do 13 km (visoki oblaki)

- srednje nadstropje zajema višino od 2 do 7 km (srednje visoki oblaki)

- spodnje nadstropje sega od tal ali morske gladine do 2 km visoko (nizki oblaki)

Podvrste oblakov

Oblake lahko razdelimo v tri osnovne podvrste:

• Delitev glede na obliko - pravilne ali natančne oblike oblakov ne obstajajo, saj ima vsak od njih ima neko edinstveno značilnost ali podrobnost. Vseeno jih glede na obliko lahko razdelimo v tri skupine:

    - Perjasti oblaki ali cirusi

    - Kopasti oblaki ali kumulusi

    - Slojasti oz. plastoviti oblaki ali stratusi

• Delitev glede na sestavo (ustreza delitvi oblakov glede na višino):

    - visoki oblaki so sestavljeni iz lednih kristalov s temperaturami pod -35°C in niso ostro omejeni

    -srednje visoki oblaki so mešani oblaki iz ledi in vode s temperaturami med - 10 in -35°C

    - nizki oblaki so vodni s temperaturami od -10 do nad 0°C in so ostro omejeni

• Delitev glede na višino (Slika 2):

    -

Slika 2: Vrste oblakov (Vir: Mountaneering)

Vrste oblakov

Oblaki so razdeljeni v 10 glavnih vrst in v tri nadstropja (WMO). Višinske meje oblakov niso natančne, saj se oblaki pogosto širijo preko mej (npr. altostratusi in kumulusi se pojavijo više, nimbostratusi se lahko širijo navzgor ali navzdol, kumulonimbus se lahko razteza čez vsa tri višinska nadstropja).