Prva pomoč v hribih
Prva pomoč je nahitrejši način nudenja pomoči obolelim pred prihodom reševalcev. Najpomembnejša napaka pri nudenju prve pomoči je ta, da ne naredimo nič. Z nudenjem osnovne prve pomoči lahko rešimo življenje svojega soplezalca, preprečimo trajne poškodbe, olajšamo muke med transportom v bolnišnico,... Prvo pomoč je po svojih močeh in sposobnostih dolžan poškodovanemu v nujnih primerih nuditi vsak.
Marsikdaj se znajdemo v dilemi ali pomagati ali ne. Vzrok tej dilemi je lahko neznanje (odpravi tega je namenjen prispevek), strah pred odgovornostjo (če ne ukrepamo pravilno, bomo poškodovancu bolj škodili kot koristili), psihološki pritisk občinstva,... Vse te dileme mora rešiti vsak pri sebi veliko prej, predno pride do situacije kateri bo moral uporabiti svoje znanje. Seveda pa se je potrebno zavedati, da nikakršna požrtvovalnost ne more nadomestiti znanja, ki lahko posamezniku reši življenje.
V prispevku so zajete teme, ki nam bodo pripomogle k znanju o nudenju prve pomoči v gorskem svetu in tudi drugje. Za pravilno izvedbo nudenja urepov prve pomoči je zelo priporočljivo, da stvari večkrat vadimo pod ustreznim strokovnim nadzorom. Edino z vajo bomo lahko v posamezni situaciji pravilno ukrepali.
UVOD
Navadno hitro ugotovimo, da je nekdo poškodovan in potrebuje našo pomoč. Vedno moramo biti pozorni tudi na tiste, ki so bili udeleženi v nesreči in ne kažejo očitnih znakov prizadetosti. Lahko se zgodi, da bo pri teh osebah v kratkem prišlo do posledic nesreče (nezavest, izguba krvi zaradi notranjih krvavitev,...).
Predno gremo do poškodovanca, moramo vedno najprej poskrbeti za svojo varnost. V primeru, da nam npr. zdrsne poškodovancu ne bomo mogli pomagati, saj bomo tudi sami poškodovani. Obravnava vsakega poškodovanca mora potekati po enakem vrstnem redu, s katerim se najprej posvetimo življenjsko ogrožujočim stanjem (huda krvavitev, nezavest,...), kasneje pa zvinom, manjšim krvavitvam, idr. S tem zagotovimo, da česa ne pozabimo.
Pri vsakem poškodovancu ukrepamo po shemi VODDO:
V - varnost
O - odzivnost
D - dihalna pot
D - dihanje
O - (krvni) obtok
VARNOST
V hirbih nam grozi več vrst objektivnih nevarnosti, npr. padajoče kamenje, nevarnost zdrsa,... Če poškodovance visi v steni na vrvi, moramo najprej uporabiti znanje iz reševanja padlega soplezalca, da lahko sploh pridemo do tega, da poškodovancu nudimo prvo pomoč. Šele ko se prepričamo, da je varno, se lahko približamo poškodovancu.Če je le možno se poškodovancu približamo s strani njegovega vidnega polja.
Splošno načelo je, da poškodovanca ne premikamo, razen v primeru, ko mu grozi nevarnost. Premikanje nakterih vrst poškodovancev, na primer s sumom na poškodbo hrbtenice, je zahtevno in zahteva sodelovanje več reševalcev. Seveda bomo ob nekaterih situacijah poškodovanca s sumom na poškodobo hrbtenice sami premaknili (če leži na mestu, kjer je nevarnost padajočega kamenja).
Pri obravnavi poškodovanca vedno uporabljamo rokavice!
ODZIVNOST
Odzivnost preverjamo na več načinov: dotik, glas in bolečinski dražljaj. Poškodovanca se dotaknemo in hkrati glasno vprašamo "Kako ste?". Če se ne odzove, ga uščipnemo. Pri poškodovancih, ki se ne odzivajo, pokličemo "Na pomoč" (če smo npr v bližini koče, poti in lahko upamo, da se bo kdo odzval).
DIHALANA POT
Nezavestnemu poškodoavncu moramo najprej sprostiti dihalno pot, da lahko ugotovimo, ali diha. Najprej pogledamo, če ima poškodovani kaj v ustih. Vidne stvari v ustih odstranimo. Na slepo ne brskamo po ustih. Zatem sprostimo dihalno pot. To naredimo tako, da zvrnemo glavo nazaj in dvignemo brado. Spodnji zobje morajo biti nad zgornjimi zobmi.
DIHANJE
Ko smo sprostili
