Ledeniški svet
Na svetu je približno 3 % zemeljske površine oziroma 10,4 % kopnega sveta pokritega z ledeniki in večnim snegom. Ledenik je iz snega nastala velika gmota ledu, ki zaradi svoje teže počasi drsi po bregu navzdol (ledenik Mer de Glace na severnih pobočjih Mont Blanca se npr. premika s hitrostjo 24 cm na dan, ledeniki na Grenlandiji in Aljaski pa tudi do več 10 m na dan). Ker se ledenik pri premikanju prilagaja podlagi in ker se njegovi deli premikajo različno hitro (na sredini se premika hitreje kot na robovih), nastajajo na površini značilni ledeniški pojavi.
Ledeniki so pomembni zadrževalniki vode. Predvsem v vročem in sušnem poletnem času vzdržujejo vodostaj rek, ki imajo povirja v gorah. Zagotavljajo svežo pitno vodo, zadostne količine za namakanje in pogon hidroelektrarn. Zaradi toplotnih sprememb prihaja v današnjem času do krčenja ledenikov, kar ustvarja ekološke in gospodarske probleme. Po nekaterih napovedih naj bi ledeniki v Alpah zaradi višanja povprečnih letnih temperatur do konca stoletja izgubili kar 75 % svoje površine.
Vsebina
Nastanek in pojavnost ledenikov
Ledeniki nastajajo tam, kjer so temperature večino leta zelo nizke in kjer pogosto sneži. Nastanejo s kopičenjem snega, ki se z neprestanim taljenjem in ponovnim zmrzovanjem ter zaradi lastne teže postopoma preobraža v ledeniški led.
Glede na kraj nastanka in njihov obseg delimo ledenike v dve skupini:
- celinski ledeniki ali ledeni pokrovi nastajajo v območjih blizu severnega in južnega tečaja Zemlje in se večinoma stekajo z obale neposredno v morje, kjer se s tako imenovanega čela ledenika v morje oziroma ocean lomijo ledene gore (največja ledeniška gmota je celinski ledeni pokrov na Antarktiki, sledijo ledeni pokrovi na Grenlandiji in delih Islandije, Norveške in Aljaske);
- alpski ali dolinski ledeniki nastajajo v visokogorju in se razlikujejo glede na lokacijo nastanka (npr. krniški, pobočni, dolinski, viseči ledenik).
Ledena gmota zaradi svoje teže ne more obstati, zato začne polzeti proti dolini. Na svoji poti lomi in trga podlago ter si tako brusi korito. Pritisk in trenje ustvarjata dovolj toplote, da se nekaj ledu stali, voda odteka po razpokah na dno in se pod ledenikom nabira v ledeniško reko. Reka nosi s seboj razdrobljeno kamenje, s katerim poglablja dolino.
Ledenik je sestavljen iz redišča in tališča. Na območju redišča ali kopičenja se vrši akumulacija snežnih padavin in začenja dolgotrajen postopek preobrazbe snežne odeje v ledeniški led. To območje se nahaja nad snežno mejo. Tališče imenujemo območje ledenika pod snežno mejo, tu se led tali. Zaradi težnosti led polzi od redišča navzdol. Nekateri ledeniki (s toplo podlago) polzijo zato, ker pod njimi nastaja tanka plast vode in omogoča drsenje po kamniti podlagi. Pri drugih ledenikih (s hladno podlago) pa je podlaga globoko zamrznjena, zato se ledenik premika le s krušenjem. V območju tališča (v spodnjem delu) ledenik izgublja led zaradi ablacije (taljenje in izhlapevanje), zato to področje imenujemo tudi ablacijsko območje.
Zgradba ledenika
Začetek ledenika je navadno v skledasti krnici, to je v globeli na pobočjih pod strmimi grebeni (nekoč) poledenelih gora, v zgornjem delu ledeniške doline. Na dnu krnice se pogosto nahaja jezero. Na pragu krnice in na pregibih podlage se ledenik upogiba, tam nastajajo globoke razpoke in seraki. Pri drsenju ledenik prinešeni material odlaga v obliki morene ali groblje – "ledeniškega melišča". Morene delimo glede na lokacijo njihovega nastanka na čelne, bočne, osrednje in talne. Dolinski ledeniki preoblikujejo gorovja v značilne oblike, ki se razkrijejo, ko ledenik izgine. Med dvema sosednjima krnicama ostane strm in oster greben, med tremi ali več krnicami pa piramidast rogelj, ojstrica ali špik. Dolinski ledenik preoblikuje rečno dolino s prerezom v obliki črke V v značilno ledeniško dolino s prerezom v obliki črke U. Ledenika, ki sta nastala v ločenih krnicah, se lahko združita in nato skupaj polzita po dolini. Pri tem je srednja morena meja med njunima prvotnima gmotama. Nekateri ledeniki se končujejo v jezeru ali morju. Tam se od njih lomijo večji kosi plavajočega ledu ali ledene gore.
Ledeniški pojavi
Ledeniški pojavi so značilne oblike na površju ledenika ali v njegovi bližini, ki nastanejo kot posledica delovanja ledenika.
- Ledeniška poč ali razpoka je podolžna ali prečna razpoka na površju ledenika, nastala zaradi različne hitrosti premikanja ledu in zaradi raznolikosti terena, prek katerega teče ledenik (če ledenik prečka grbino, je večja verjetnost nastanka V razpok, če prečka kotanjo pa A; razpoke nastajajo tudi na zunanjih ukrivljenih robovih ledenika). Glede na potek razpok po ledeniku ločimo prečne, vzdolžne in križne razpoke. Glede na značilno obliko ločimo A, V in U razpoke.
- Ledeniška erozija je odnašanje kamninskega gradiva, ki ga zdrobi ali zrahlja ledenik oziroma pade nanj z okoliških gora.
- Ledeniška groblja ali morena je gruščnat material, ki pada na ledenik in ki ga ledenik brusi s tal ter ga nato prenaša in odlaga v obliki bočne, čelne in sredinske/osrednje morene.
- Ledeniško jezero nastane po raztopitvi ledenika (npr. v krnicah - jezera na Kriških podih), v dolinah (Bohinjsko jezero) in za čelnimi morenami.
- Ledeniška vrata je odprtina na čelu ledenika, skozi katero teče ledeniški potok.
- Ledeniški potok je voda iz staljenega ledu.
- Ledeniško mleko je kalnost, mlečna obarvanost ledeniških potokov in je posledica vsebnosti najfinejšega kamninskega drobirja.
- Ledeniški lonec je kotlu podobna luknja, ki jo ledeniški potok, poln kamenja, izdolbe v površino ledenika.
- Ledeniška miza ali goba je skala na ledenem podstavku, ki se zaradi njene sence ne tali.
- Balvan je večja skala, ki jo je ledenik odnesel daleč od matične kamnine; je ledeniška akumulacijska oblika.
- Ledeniška dolina je gorska dolina, ki so jo preoblikovali ledeniki. Običajno ima obliko črke U (koritasta).
- Seraki so ogromni ledeni bloki, ki nastanejo ob ledeniškem prelomu (kadar ledenik preči strmejšo prelomnico).
- Viseči ledenik ja na strmo pobočje prilepljen ledenik, s katerega se lomijo seraki.
- Ledeniški rob je kraj, do kamor seže zunanji rob ledenika ali celinskega ledu.
Nevarnosti na ledenikih
Po ledeniku se gibljemo v ledeniški navezi, ustrezno opremljeni in nikoli sami. Veliko nevarnost predstavljajo razpoke, ki so lahko zelo globoke in mnogokrat zakrite s plastmi snega, zato gibanje po ledeniku zahteva znanje reševanja padlega iz ledeniške razpoke. Kljub temu, da nam je pri hoji po ledeniku lahko zelo vroče, moramo biti ustrezno zaščiteni pred mrazom, saj je temperatura v ledeniški razpoki (če vanjo pademo) precej nižja od temperature na površju ledenika. Priporočljivo je, da hodimo v toplejših oblačilih in nikakor ne v kratkih rokavih. Z ustreznimi zaščitnimi kremami in očali (preprečevanje snežne slepote) moramo poskrbeti tudi za zaščito pred soncem.
Spreminjanje ledenikov
Intenzivno izginjanje ledenikov v zadnjem stoletju je eden izmed dokazov, da se Zemlja postopoma segreva. Izrazito se je temperatura povišala po letu 1980. V obdobju od leta 1951 do 2000 se je povprečna letna temperatura dvignila za 1 stopinjo. Stopnja taljenja se je izredno povečala v najtoplejšem desetletju, med letoma 1990 in 2000. Krčenje ledenikov ustvarja ekološke in gospodarske probleme, saj so ledeniki med drugim tudi pomembni zadrževalniki sladke vode.
