Varovanje
Splošno o varovanju
Tukaj se bomo posvetili načinom varovanja v hribih, ki se nekoliko razlikuje od varovanja v plezališčih. Osnovni principi ostajajo isti – naš cilj je, da zaustavimo padec na varen način (tako za nas kot za soplezalca). Z varovanjem se srečamo pri vseh plezalnih aktivnostih in je veščina, ki jo moramo res dobro obvladati.
Varovanje pomeni uporabo vozla ali naprave, ki z našo močjo zagotavlja trenje vrvi in ob padcu soplezalca omogoča njegovo zaustavitev.
Ko varujemo soplezalca, lahko vrv proti soplezalcu podajamo oz. pobiramo, ko pa hočemo vrv popolnoma zaustaviti, z uporabo sile na zaviralni vrvi vrv popolnoma zaustavimo. V praksi to pomeni, da lahko z zelo majhno silo na zaviralni vrvi zadržimo veliko silo na vrvi, ki gre do soplezalca.
Varovanje s polbičevim vozlom
V primeru, da nimamo na voljo nobene naprave za varovanje, uporabimo polbičev vozel, ki zagotavlja veliko stopnjo trenja in popolno zaustavitev vrvi z relativno majhno silo na varovalnem delu vrvi. Pri tem pa je IZREDNO POMEMBEN potek vozla glede na položaj vponke z matico. Vrv, ki izhaja iz vozla (varovalni del vrvi) v nobenem primeru NE SME biti na strani vratic (matice) vponke. To je še toliko bolj pomembno pri spuščanju po vrvi s pomočjo tega vozla. Takrat je v vozlu veliko več vrvi in več možnosti, da premikajoča se vrv odvije matico in posledično tudi vratica vponke.
Slabost uporabe polbičevega vozla je, da se vrv krotoviči, kar na dolgi rok pomeni bistveno poslabšanje kakovosti vrvi.
Varovanje z varovalno ploščico
Na tržišču je na voljo več različnih naprav za varovanje. V plezališčih lahko uporabljamo aktivne samozatezne naprave kot so Grigri ali Cinch, za plezanje v hribih pa takšne naprave niso primerne. Tam uporabljamo različne tipe varovalnih ploščic. Te omogočajo praktično, in ob pravilni uporabi, zanesljivo varovanje. Priporočljiva je uporaba samozateznih varovalnih ploščic, ki poleg varovanja prvega omogočajo tudi varovanje drugega ter izvajanje drugih vrvnih manevrov.
Manevri na sidrišču
Pri vseh manevrih na sidrišču moramo poskrbeti, da so vsi člani naveze vedno zavarovani (vpeti v sidrišče). Vsak član naveze se zavaruje tako, da v center sidrišča vpne vponko z matico in vanjo vpne glavno vrv s pomočjo bičevega vozla (Slika 3). Ko soplezalec pripleza do sidrišča in je npr. potrebno zamenjati opremo, je prav tako potrebno tovrstno vpetje v sidrišče.
Varovanje napredujočega
V osnovi delimo varovanje na varovanje plezalca, ki pleza naprej in pri katerem je možen padec, ter varovanje drugega v navezi, ki je varovan od zgoraj in v primeru padca obremeni vrv brez bistvene dinamike. Pri varovanju napredujočega moramo biti še posebej pozorni pri podajanju vrvi, saj mora imeti napredujoči dovolj manevrskega prostora za plezanje, hkrati pa moramo paziti, da ne bi imel preveč vrvi v primeru padca. Za zanesljivo plezanje je tako zelo pomemben zanesljiv in pozoren varovalec.
Načini varovanja na sidrišču
Varovanje v fiksni točki sidrišča
Tega načina se poslužujemo, če imamo na voljo fiksno točko z zadostno nosilnostjo (več kot 10 kN). Hkrati smo v to točko tudi zavarovani. Tipični primer takega načina varovanja je varovanje na zacementiranih rinkah, okrog drevesa, skalnih ušes in mostičkov. Če za varovanje uporabljamo napravo za varovanje, je potrebno vrv speljati preko obračalne vponke (glej Sliko 13a in 13b). Prednosti: enostavna in hitra izdelava, ne potrebujemo veliko opreme, varovanje je relativno nezahtevno. Ker ni mrtvega hoda, lahko padce hitro ustavimo. Pomanjkljivosti: pri daljših padcih se generirajo nekoliko večje sile na vmesno varovanje in padlega.
Varovanje na pas
Če imamo na voljo kakovostne fiksne točke in je na sidrišču dovolj prostora, je priporočljivo uporabljati varovanje na pas. Ker imamo napravo za varovanje vpeto na pas, z vrvjo lažje rokujemo. Pri tem se moramo zavedati, da ne sme biti prevelike razlike v teži soplezalcev. Prav tako nad sidriščem ne sme biti streh, saj lahko v primeru potega navzgor, varujoči vanjo zadene z glavo. Varovanje na pas pride v poštev predvsem v dobro zavarovanih smereh ali dolgih športno-plezalnih smereh. Pri visečih varovališčih nimamo veliko prostora za gibanje, zato je pogosto bolje varovati neposredno v centralno ali fiksno točko. Varovanje na pas se priporoča samo za varovanje prvega.
Pomanjkljivosti: glavna pomanjkljivost se pokaže ob daljšem padcu, saj je varujoči del varovalne verige, možnost poškodbe varujočega. Pogoji, ki dovoljujejo varovanje na pas: ugodno razmerje med težo plezajočega in varujočega, smer možne obremenitve poteka navzgor (ne v prečko), izključena mora biti možnost padca neposredno v sidrišče, na stojišču mora biti dovolj prostora, izključena mora biti možnost zelo dolgih padcev in s tem povezanih sil.
Pri varovanju na pas je nujno, da poteka vrv od varovalne naprave do plezalca najprej skozi vponko (obračalna vponka, lahko je navadna) v centru sidrišča, saj v primeru padca pred prvim nameščenim varovalom sila obremeni sidrišče in ne plezalnega pasu in varujočega (Slika 5).
Če plezalec (napredujoči) še nima nameščenega vmesnega varovanja ali bi se le-to ob padcu izpulilo, potem seveda pade mimo varovališča in direktno v pas varujočega. Zaradi prevelike sile varovalec ne more več zagotoviti zahtevanega poteka vrvi skozi varovalni pripomoček, ki s tem izgubi svojo funkcijo. Vrv v tem primeru teče le še preko vponke, v katero je vrv vpeta ("zvonček").
Da preprečimo takšno situacijo, vrv že v samem sidrišču med varovalcem in napredujočim speljemo preko vponke ali sistema (obračalna vponka) v centru sidrišča (Slika 5). Tako bo sila padca približno enakomerno porazdeljena na celotno sidiršče. V primeru sidrišča na zelo dobrih svedrovcih lahko izjemoma prvo vpetje uredimo v eno samo točko sidrišča (slika 8).
Pri morebitnem padcu skušamo z varovanjem čimbolj zmanjšati sunek sile na celoten varovalni sistem. Tako varujemo aktivno (Slika 9), kar pomeni, da v primeru padca s svojim gibanjem in kratkim spustom vrvi skozi napravo za varovanje čimbolj "mehko" oz. dinamično zaustavimo padec. Takšno varovanje pride do izraza predvsem pri športnem plezanju v plezališčih. kjer imamo običajno ob vznožju smeri na voljo dovolj maneverskega prostora.
Pri aktivnem varovanju se moramo zavedati sunkov sile na varujočega. Ko napredujoči pade, se sila padca preusmeri tudi na varujočega. Zato moramo poskrbeti, da je varujoči ustrezno zavarovan in postavljen, da ga sila padca ne vrže iz ravnotežja ali v steno, ker se lahko poškoduje.
Pasivno varovanje izvajamo takrat, ko nimamo prostora za gibanje. Običajno je to na visečih sidriščih, kjer sunek sile ublažimo neposredno s svojo težo (Slika 10). V takšnih primerih je bolje napravo za varovanje vpeti neposredno v center sidrišča, pri čemer pa moramo preprečiti poteg sidrišča navzgor.
Varovanje v center sidrišča - protiutež ali protivezava
Če varovanje na pas ni mogoče iz razlogov, ki smo jih našteli zgoraj (viseče sidrišče, malo prostora, neudobno varovališče, streha nad varovališčem, velika razlika v teži plezalcev...), se odločimo za varovanje neposredno v center sidrišča. To je nekakšna vmesna pot med varovanjem v fiksno točko na sidrišče in varovanjem v pas, kjer varujoči predstavlja protiutež.
- sidrišče mora biti dovolj visoko, da varujočega (v primeru padca napredujočega) ne more potegniti v steno.
- Onemogočiti moramo možnost, da nam center sidrišča, v primeru padca napredujočega, potegne navzgor oz. izven dosega rok. V ta namen izdelamo protivezavo ali pa poskrbimo, da smo vpeti v center sidrišča in ne neposredno v eno izmed fiksnih točk, saj tako z našo težo preprečimo poteg navzgor. Z našim telesom ob padcu napredujočega tudi prevzamemo del sile in s tem zmanjšamo neposredno obremenitev sidrišča.
- V primeru uporabe ploščice, mora zavorna vrv nujno potekati skozi obračalno vponko. Kot smo že opozorili, lahko ob padcu napredujočega neposredno na sidrišče (brez uporabe obračalne vponke) pride do t.i. "zvončka", saj položaj vrvi ne zagotavlja trenja na varovalu. Če pa zavorna vrv teče skozi obračalno vponko, ki je lahko vpeta neposredno ob varovalu v center (Slika 12a) ali eno izmed fiksnih točk sidrišča (Slika 12b), je potek vrvi takšen, da v primeru padca zagotavlja ustrezno trenje. Obračalno vponko lahko izpnemo takrat, ko napredujoči vpne zanesljivo vmesno varovanje.
Pri varovanju drugega napravo za varovanje vpnemo neposredno v center sidrišča. Tako v primeru padca (zdrsa) celotno obremenitev prevzame sidrišče. Pazimo predvsem, da ves čas plezanja drugega vrv enakomerno pobiramo in s tem preprečimo večje padce oz. obremenitve sidrišča.
Zelo je priporočljiva uporaba pripomočkov (ploščic kot so npr. ATC guide, Reverso ipd.), ki imajo pri varovanju drugega t.i. samozatezno funkcijo. Pri tem obremenjeni del vrvi v primeru padca ali zdrsa drugega v navezi blokira premik vrvi. Pravilen način takšnega vpetja je prikazan na Sliki 14. POMEMBNO: kljub samozateznosti naprave za varovanje, je potrebno z roko VEDNO držati varovalno vrv!
Pri takšnem varovanju drugega pa je potrebno obvladati tudi t.i. razbremenjevanje blokirane vrvi v primeru, da moramo drugega v navezi, potem ko je padel (zdrsnil), nekoliko spustiti. Pri novejših tipih ploščic s samozatezno funkcijo (npr. Reverso 3) je to dokaj enostavno. V manjše uho na spodnjem delu varovala vpnemo vponko in varovalo premaknemo iz samozateznega položaja (nekaj moči je vseeno potrebno). Neobremenjeni del vrvi (in s tem seveda spust) pa je pri tem NUJNO potrebno nadzorovati z drugo roko. To naredimo zelo enostavno tako, da vrv speljemo preko obračalne vponke, ki jo vpnemo v eno od točk sidrišča (Slika 15).
Pri starejših tipih reversa celoten manever zahteva nekoliko več fizične moči. Da lahko spravimo varovalo iz samozateznega položaja, najprej vpnemo v uho varovala zanko (npr. s kavbojskim vozlom) in jo preko vponke v točki sidrišča (tako dobimo enostaven škripec) vpnemo na naš pas - še bolje je v zanko stopiti kar z nogo, saj imamo tako več sile, da premaknemo varovalo iz samozateznega položaja. Tudi tukaj je neobremenjeni del vrvi NUJNO nadzorovati z drugo roko. Ponovno tako, da vrv speljemo skozi obračalno vponko, ki jo vpnemo v eno točko sidrišča (slika 16).
OPOMBA: neobremenjeni del vrvi je možno nadzorovati tudi tako, da jo s polbičevim vozlom vpnemo sebi v pas. Vendar je v primerjavi z vpetjem vrvi v obračalno vponko vseeno potrebno imeti več občutka, da lahko spustimo drugega v navezi (zlasti ko nam visi na vrvi z vso svojo težo).
NA SPLOŠNO PA VELJA PRAVILO: upoštevati je potrebno navodila proizvajalca in se naučiti pravilne ter varne rabe varovalnega pripomočka, ki ga uporabljate.
