Sidrišča za spust v snegu

Kadar se v zimskih oz. snežnih razmerah odločimo za spust in če na voljo nimamo drugih pritrditvenih točk, kot so klini v skali ali drevesa, se lahko odločimo za izdelavo sidrišča za spust v snegu.
Pri izdelavi sidrišča za spust v snegu si moramo najprej urediti varno stojišče in nato poskrbeti za dobro nosilnost in zanesljivost sidrišča.
Za izdelavo tovrstnih sidrišč največkrat uporabljamo cepine, ki jih pri spustu navadno ne želimo pustiti tam, saj nam je brez cepinov nadaljnje sestopanje onemogočeno. Poleg tega načina se lahko po vrvi spustimo tudi na snežni krožnik.

Metoda spusta v snegu na dva cepina

Metoda spuščanja na dveh cepinih, ki ju po spustu potegnem za seboj, je najbolj uveljavljena. Kakovost tovrstnega sidrišča je močno odvisna od kvalitete snega. Tukaj velja načelo, da bolj kot je sneg predelan in trd, lažje bomo izdelali sidrišče za spust. Če imamo na voljo samo področje s pršičem, nepredelanim snegom ali suhim snegom, je sidrišče za spust v snegu praktično nemogoče izdelati. Do določene mere lahko v takšnih razmerah s teptanjem snega povečamo nosilnost sidrišča, vendar pri popolnoma suhem snegu ali čisto mokrem snegu (gnilcu) teptanje snega podre še zadnjo strukturo snežink, kar popolnoma onemogoči izdelavo sidrišča.

Pri izdelavi sidrišča za spust na dva cepina upoštevamo naslednja navodila:

1. Pripravimo cepin enako kot za osnovno horizontalno T-sidrišče – z najlonskim trakom (le da v tem primeru kanala, kjer je položen cepin ne zasujemo) kamor bomo vpeli vponko z matico, ki nam bo služila kot center sidrišča za spust
2. Na ratišče pritrdimo pomožno vrvico, ki nam bo omogočala izvlek cepina po opravljenem spustu
3. Vrvico na robu luknje, v katero je položen cepin, napeljemo preko izbranega predmeta (cepin, čutara...), ki ga prav tako povežemo z horizontalno položenim cepinom in jo nato pritrdimo na en pramen vrvi ter se po obeh pramenih spustimo navzdol
4. Sistem je podoben kot pri spustu na dveh cepinih, le da horizontalni položaj cepina ponuja bistveno večjo nosilnost v širšem spektru snežnih pogojev, poleg tega pa nam zgoraj ni potrebno pustiti obeh cepinov
5. Pri izdelavi tovrstnega sidrišča za spust moramo biti pozorni na sestavo snežne odeje in da odstranimo mehke plasti snega v luknji, kamor bomo položili ležeč cepin, saj se nam lahko zgodi, da se v primeru mehkega snega z našo obremenitvijo, ko se spuščamo, cepin dodatno zapiči v pobočje in ga zato ne bomo mogli potegniti za seboj
6. Ko zaključimo spust po vrvi povlečemo tisti pramen, na katerem sta z vponko povezana glavna vrv in pomožna vrvica. Pramen vrvi, ki ga vlečemo si lahko označimo z vponko
   

 

Metoda spusta na snežni krožnik

Metoda spusta na snežni krožnik je tehnično podobna metodi spusta na snežno (ledno) gobo, razlikuje se predvsem v dimenziji izdelave (Slika 2). Premer snežnega krožnika mora biti večji od 1,5 m, seveda v odvisnosti od kakovosti snega. Posebno pozornost je potrebno posvetiti sestavi snežne odeje, da pri izdelavi ne pridemo do zelo mehke plasti, ki bi jo lahko kasneje med spustom z vrvjo prerezali, sicer pa naj bi bil kanal globok vsaj 30 cm. Oblika krožnika naj bi spominjala na obliko kapljice, zaradi boljšega poteka vrvi pri samem spustu. Spuščamo se po obeh pramenih, tudi če oba konca vrvi povežemo z vponko z matico (zaradi boljše nalege in poteka vrvi). Tako kot pri ledni gobi tudi v tem primeru potegnemo vponko z matico za seboj.

Slika 2: Izdelava snežnega krožnika (Vir: Petzl)