Varovanje
Splošno o varovanju
Tukaj se bomo posvetili načinom varovanja v hribih, ki se nekoliko razlikuje od varovanja v plezališčih. Osnovni principi ostajajo isti – naš cilj je, da zaustavimo padec na varen način (tako za nas kot za soplezalca). Z varovanjem se srečamo pri vseh plezalnih aktivnostih in je veščina, ki jo moramo res dobro obvladati.
Varovanje pomeni uporabo vozla ali naprave, ki z našo močjo zagotavlja trenje vrvi in ob padcu soplezalca omogoča njegovo zaustavitev.
Ko varujemo soplezalca, lahko vrv proti soplezalcu podajamo oz. pobiramo, ko pa hočemo vrv popolnoma zaustaviti, z uporabo sile na zaviralni vrvi vrv popolnoma zaustavimo. V praksi to pomeni, da lahko z zelo majhno silo na zaviralni vrvi zadržimo veliko silo na vrvi, ki gre do soplezalca.
Varovanje s polbičevim vozlom
V primeru, da nimamo na voljo nobene naprave za varovanje, uporabimo polbičev vozel, ki zagotavlja veliko stopnjo trenja in popolno zaustavitev vrvi z relativno majhno silo na zaviralni vrvi.
Slabost uporabe polbičevega vozla je, da se vrv krotoviči, kar na dolgi rok pomeni bistveno poslabšanje kakovosti vrvi.
Varovanje z varovalno ploščico
Na tržišču je na voljo več različnih naprav za varovanje. V plezališčih lahko uporabljamo aktivne samozatezne naprave kot so Grigri ali Cinch, za plezanje v hribih pa takšne naprave niso primerne. Tam uporabljamo različne tipe varovalnih ploščic. Te omogočajo praktično in ob pravilni uporabi zanesljivo varovanje. Priporočljiva je uporaba samozateznih varovalnih ploščic, ki so poleg varovanja uporabne tudi za druge vrvne manevre.
Manevri na sidrišču
Pri vseh manevrih na sidrišču moramo poskrbeti, da so vsi člani naveze vedno zavarovani (vpeti v sidrišče oz. samovarovani). Vsak član naveze se samozavaruje tako, da v center sidrišča vpne vponko z matico in vanjo vpne glavno vrv s pomočjo bičevega vozla (Slika 1). Ko soplezalec pripleza do sidrišča in je potrebno zamenjati opremo tudi poskrbimo, da je ustrezno samovarovan. Prav tako pred začetkom plezanja in pri nameščanju naprave za varovanje vedno poskrbimo, da so vsi člani naveze samovarovani.
Varovanje napredujočega
V osnovi delimo varovanje na varovanje plezalca, ki pleza naprej in pri katerem je možen padec, ter varovanje drugega v navezi, ki je varovan od zgoraj in v primeru padca obremeni vrv brez bistvene dinamike. Pri varovanju napredujočega moramo biti še posebej pozorni pri podajanju vrvi, saj mora imeti napredujoči dovolj manevrskega prostora za plezanje, hkrati pa moramo paziti, da ne bi imel preveč vrvi v primeru padca. Za zanesljivo plezanje je tako zelo pomemben zanesljiv in pozoren varovalec.
Načini varovanja na sidrišču
Varovanje v fiksni točki sidrišča
Tega načina se poslužujemo, če imamo na voljo fiksno točko z zadostno nosilnostjo (več kot 10 kN). Hkrati smo v to točko tudi samovarovani. Tipični primer takega načina varovanja je varovanje na zacementiranih rinkah, okrog drevesa, skalnih ušes in mostičkov. Prednosti: enostavna in hitra izdelava, ne potrebujemo veliko opreme, varovanje je relativno nezahtevno. Ker ni mrtvega hoda, lahko padce hitro ustavimo. Pomanjkljivosti: pri daljših padcih se generirajo nekoliko večje sile na vmesno varovanje in padlega.
Varovanje na pas
Če imamo na voljo kakovostne fiksne točke in je na sidrišču dovolj prostora, je priporočljivo uporabljati varovanje na pas. Ker imamo varovalno napravo vpeto na pas, omogoča takšen način lažje delo z vrvjo. Pri tem se moramo zavedati, da ne sme biti prevelike razlike v teži soplezalcev. Prav tako nad sidriščem ne sme biti streh, saj lahko v primeru potega navzgor, varujoči vanjo zadene z glavo. Varovanje na pas pride v poštev predvsem v dobro zavarovanih smereh ali dolgih športno-plezalnih smereh. Pri visečih varovališčih nimamo veliko prostora za gibanje, zato je pogosto bolje varovati neposredno v centralno ali fiksno točko. Varovanje na pas se priporoča samo za varovanje prvega.
Pomanjkljivosti: glavna pomanjkljivost se pokaže ob daljšem padcu, poleg tega je varujoči del varovalne verige, možnost poškodbe varujočega. Pogoji, ki dovoljujejo varovanje na pas: ugodno razmerje med težo plezajočega in varujočega, smer možne obremenitve poteka navzgor (ne v prečko), izključena mora biti možnost padca neposredno v sidrišče, na stojišču mora biti dovolj prostora, izključena mora biti možnost zelo dolgih padcev in s tem povezanih sil.
Pri varovanju na pas je nujno, da poteka vrv od varovalne naprave do plezalca najprej skozi (obračalno) vponko v centru sidrišča, saj se v primeru padca pred prvim nameščenim varovalom tako obremeni sidrišče in ne neposredno v pas varujočega (Slika 2).
Če plezalec (napredujoči) še nima nameščenega vmesnega varovanja ali bi se le-to ob padcu izpulilo, padli pade mimo varovališča, varovalec pa ne more več zagotoviti zahtevanega poteka vrvi skozi varovalo, ki s tem izgubi svojo funkcijo, saj vrv v tem primeru teče le še preko vponke v katero je vrv vpeta ("zvonček").
Da preprečimo takšno situacijo, vrv že v samem sidrišču med varovalcem in napredujočim speljemo preko vponke ali sistema v centru sidrišča (Slika 2). Vrv moramo speljati skozi center sidrišča, izjemoma v eno točko sidrišča v primeru sidrišča na svedrovcih.
Pri morebitnem padcu skušamo z varovanjem čimbolj zmanjšati sunek sile na celoten varovalni sistem. Tako varujemo aktivno (Slika 5), kar pomeni, da v primeru padca s svojim gibanjem in kratkim spustom vrvi skozi napravo za varovanje čimbolj "mehko" oz. dinamično zaustavimo padec. Takšno varovanje pride v poštev predvsem pri športnem plezanju, v dobro zavarovanih smereh in dolgih športnih smereh.
Pasivno varovanje izvajamo takrat, ko nimamo prostora za gibanje. Običajno je to na visečih sidriščih, kjer sunek sile ublažimo neposredno s svojo težo (Slika 6). V takšnih primerih je običajno bolje napravo za varovanje vpeti neposredno v center sidrišča, pri čemer pa moramo preprečiti poteg sidrišča navzgor.
Pri varovanju se moramo zavedati sunkov sile na varujočega. Ko napredujoči pade, se sila padca preusmeri tudi na varujočega. Zato moramo poskrbeti, da je varujoči ustrezno zavarovan in postavljen, da ga sila padca ne vrže iz ravnotežja ali v steno, ker se lahko poškoduje (Slika 7).
Varovanje v center sidrišča - protiutež ali protivezava
Če varovanje na pas ni mogoče iz razlogov, ki smo jih našteli zgoraj (viseče sidrišče, malo prostora, neudobno varovališče, streha nad varovališčem, velika razlika v teži plezalcev...), se odločimo za varovanje neposredno v center sidrišča. To je nekakšna vmesna pot med varovanjem v fiksno točko na sidrišče in varovanjem v pas, kjer varujoči predstavlja protiutež.
- sidrišče mora biti dovolj visoko, da varujočega (v primeru padca napredujočega) ne more potegniti v steno.
- Onemogočiti moramo možnost, da nam center sidrišča, v primeru padca napredujočega, potegne navzgor oz. izven dosega rok. V ta namen izdelamo protivezavo ali pa poskrbimo, da smo vpeti v center sidrišča in ne neposredno v eno izmed fiksnih točk, saj tako z našo težo preprečimo poteg navzgor. Z našim telesom ob padcu napredujočega tudi prevzamemo del sile in s tem zmanjšamo neposredno obremenitev sidrišča.
- V primeru uporabe ploščice, mora zavorna vrv nujno potekati skozi obračalno vponko. Kot smo že opozorili, lahko ob padcu napredujočega neposredno na sidrišče (brez uporabe obračalne vponke) pride do t.i. "zvončka", saj položaj vrvi ne zagotavlja trenja na varovalu. Če pa zavorna vrv teče skozi obračalno vponko, ki je lahko vpeta neposredno ob varovalo ali eno izmed fiksnih točk, je potek vrvi takšen, da v primeru padca zagotavlja ustrezno trenje. Obračalno vponko lahko izpnemo takrat, ko napredujoči vpne zanesljivo vmesno varovanje.
Pri varovanju drugega v navezi varovalo vpnemo neposredno v center sidrišča. Tako v primeru padca celotno obremenitev prevzame sidrišče. Pazimo, da pravočasno pobiramo vrv in s tem preprečimo večje padce.
Priporočljiva je uporaba samozateznih ploščic (ATC guide, Reverso), ki zagotavljajo varovanje drugega tudi v primeru, če varovalec spusti vrv. Zaradi poteka vrvi skozi varovalo, obremenjena vrv namreč blokira premik vrvi. Pravilen način takšnega vpetja je prikazan na Sliki 11.
Če boste varovali s samozateznimi varovalnimi napravami (ploščicami), potem se morate naučiti tudi načinov, kako razbremenimo blokirano vrv. To prikazujeta sliki 12 in 13. Slika 12 prikazuje razbremenitev starega reversa, kjer si pomagamo z našo težo in neskončno zanko ali pomožno vrvico.
Slika 13 pa prikazuje razbremenitev novejšega modela reversa (Reverso3), kjer je prepovedana uporaba neskončne zanke ali pomožne vrvice in vse počnemo le z vpeto vponko v luknjo na spodnjem delu reversa. Ne glede na to, katero varovalo uporabljate, pa morate striktno upoštevati navodila proizvajalca in se naučiti pravilne ter varne rabe napravice.
