Sidrišča za spust v snegu
Kadar se v zimskih oz. snežnih razmerah odločimo za spust in če na voljo nimamo drugih pritrditvenih točk, kot so klini v skali ali drevesa, se lahko odločimo za izdelavo sidrišča za spust v snegu.
Pri izdelavi sidrišča za spust v snegu si moramo najprej urediti varno stojišče in nato poskrbeti za dobro nosilnost in zanesljivost sidrišča.
Za izdelavo tovrstnih sidrišč največkrat uporabljamo cepine, ki jih pri spustu navadno ne želimo pustiti tam, saj nam je brez cepinov nadaljnje sestopanje onemogočeno. Poleg tega načina se lahko po vrvi spustimo tudi na snežni krožnik.
Vsebina
Metoda spusta v snegu na dva cepina
Metoda spuščanja na dveh cepinih, ki ju po spustu potegnem za seboj, je pri nas zaenkrat najbolj uveljavljena. Kakovost tovrstnega sidrišča je odvisna tudi od kvalitete snega (predelan in trd sneg olajša izdelavo sidrišča), kot jo slab sneg (pršič, nepredelan in suh sneg) onemogoča. Sicer pa lahko tudi v takšnih razmerah s teptanjem suhega snega nekoliko izboljšamo situacijo.
Dobro sidrišče za spust na dveh cepinih nam omogoča varen spust na vertikalno zapičenem cepinu in kasnejši poteg cepinov za seboj. Če želimo spust izvesti brezhibno, moramo biti pri izdelavi previdni in dosledni. Pazimo na to, da naredimo čim manjšo luknjo in s tem čim manj ošibimo nosilnost cepina, slabo zabite cepine, natančno izdelavo poličke, na katero položimo drugi cepin. Poleg dobro utrjenega terena za izdelavo je potrebno paziti še na povezavo obeh cepinov, vertikalni položaj nosilnega cepina in pomožno vrvico, ki omogoča izvlek cepina.
Spust na en pramen vrvi
Cepina vkopljemo podobno kot pri sidrišču z dvema cepinoma le da sta tokrat cepina med sabo povezana nekoliko drugače.
• Sredino glavne vrvi z bičevim vozlom pritrdimo na vrh ratišča vertikalno zapičenega cepina
• Po levem pramenu vrvi se spuščamo (glej sliko1)
• Desni pramen vrvi po spustu potegnemo za seboj (lahko jo vpnemo v vponko na pasu)
• Z vponko povežemo zapestni zanki obeh cepinov
• Vsaj tri metre stran od bičevega vozla na strani za poteg naredimo vozel osmico
• Preden cepin vertikalno zapičimo v pripravljeno luknjo, na konico ratišča navpičnega cepina zvežemo pomožno vrvico z vozlom šestica. Pomožno vrvico speljemo preko ratišča ležečega cepina, ter jo zvežemo z osmico glavne vrvi. Dolžina glavne vrvi (med bičevim vozlom in osmico) naj bo od pomožne vrvice vsaj dvakrat daljša (s tem preprečimo, da se pri potegu glavna vrv, ne raztegne prej, preden bi pomožna vrvica popolnima izvlekla vertikalno zapičen cepin
• Vodoraven cepin je samo položen na sneg in ni vkopan (pazimo, da okel ležečega cepina ni zapičen v sneg; obrnjen naj bo proti pobočju navzgor), saj služi zgolj temu, da se pomožna vrvica ne zareže v sneg in zato lažje izvlečemo cepin. Ležeči cepin s spodnje strani zadelamo s snegom s čimer preprečimo odmik od vertikalno zapičenega cepina
• Ko se nehamo spuščati,ob močnem in dolgem potegu desne vrvi (oziroma tiste, ki smo jo peljali z vponko na pasu) glavna vrv s pomočjo pomožne vrvice izvleče vertikalno zapičen cepin in potegne celoten varovalni sistem za seboj. Bistvo močnega in dolgega potega je preprečitev, da bi pomožna vrvica potegnila cepin ven samo do polovice. V tem primeru bi se cepin postavil poševno in vsako nadaljnje vlečenje bi bilo brez učinka
• Pazimo, da nas padajoča cepina ne zadeneta
Spust na dva pramena vrvi
• Pri tej metodi sidrišče za spust pripravimo enako kot pri spustu na en pramen vrvi, s tem da v tem primeru okoli navpično zapičenega cepina sredina glavne vrvi ni fiksirana z bičevim vozlom ampak je samo položena okoli vrha ratišča navpičnega cepina.
• Z vponko prav tako povežemo zapestni zanki cepinov
• Osmico na glavni vrvi v tem primeru naredimo bližje (cca pol metra od navpično zapičenega cepina)
• Pomožna vrvica, ki jo z vozlom šestica prav tako zvežemo na ratišče navpičnega cepina, je v tem primeru daljša od dolžine glavne vrvi, kjer imamo narejeno osmico. Ker se spuščamo na oba pramena se lahko zgodi, da se en pramen vrvi premakne v zamiku oz. hitreje kot drugi pramen. Če bi bila pomožna vrvica prekratka in bi se zaradi tega pojava že med spuščanjem po vrvi napela, bi se cepina lahko prehitro izruvala. Prav zaradi tega poskrbimo, da je pomožna vrvica toliko daljša, da se kljub temu pojavu cepina ne začneta prehitro iztikati
• Pomožno vrvico in glavno vrv povežemo z vponko
• Ko zaključimo spust po vrvi povlečemo tisti pramen, na katerem sta z vponko povezana glavna vrv in pomožna vrvica. Pramen vrvi, ki ga vlečemo, si lahko označimo z vponko
• Sledi močen in sunkovit poteg vrvi. Pozorni smo na vpadnico padajočih cepinov
Metoda spusta v snegu na en cepin
Novejša varianta je spust na en horizontalno postavljen cepin, ki ga nato prav tako potegnemo za seboj.
• Za ta način pripravimo cepin enako kot za osnovno horizontalno T-sidrišče – z najlonskim trakom (le da v tem primeru kanala, kjer je položen cepin ne zasujemo) kamor bomo vpeli vponko z matico, ki nam bo služila kot center sidrišča za spust
• Na ratišče pritrdimo pomožno vrvico, ki nam bo omogočala izvlek cepina po opravljenem spustu
• Vrvico na robu luknje, v katero je položen cepin, napeljemo preko izbranega predmeta (cepin, čutara...), ki ga prav tako povežemo z horizontalno položenim cepinom in jo nato pritrdimo na en pramen vrvi ter se po obeh pramenih spustimo navzdol
• Sistem je podoben kot pri spustu na dveh cepinih, le da horizontalni položaj cepina ponuja bistveno večjo nosilnost v širšem spektru snežnih pogojev, poleg tega pa nam zgoraj ni potrebno pustiti obeh cepinov
• Pri izdelavi tovrstnega sidrišča za spust moramo biti pozorni na sestavo snežne odeje in da odstranimo mehke plasti snega v luknji, kamor bomo položili ležeč cepin, saj se nam lahko zgodi, da se v primeru mehkega snega z našo obremenitvijo, ko se spuščamo, cepin dodatno zapiči v pobočje in ga zato ne bomo mogli potegniti za seboj
• Ko zaključimo spust po vrvi povlečemo tisti pramen, na katerem sta z vponko povezana glavna vrv in pomožna vrvica. Pramen vrvi, ki ga vlečemo si lahko označimo z vponko
Metoda spusta na snežni krožnik
Metoda spusta na snežni krožnik je tehnično podobna metodi spusta na snežno (ledno) gobo, razlikuje se predvsem v dimenziji izdelave. Premer snežnega krožnika mora biti večji od 1,5 m, seveda v odvisnosti od kakovosti snega. Posebno pozornost je potrebno posvetiti sestavi snežne odeje, da pri izdelavi ne pridemo do zelo mehke plasti, ki bi jo lahko kasneje med spustom z vrvjo prerezali, sicer pa naj bi bil kanal globok vsaj 30 cm. Oblika krožnika naj bi spominjala na obliko kapljice, zaradi boljšega poteka vrvi pri samem spustu. Spuščamo se po obeh pramenih, tudi če oba konca vrvi povežemo z vponko z matico (zaradi boljše nalege in poteka vrvi). Tako kot pri ledni gobi tudi v tem primeru potegnemo vponko z matico za seboj.
