Sidrišča v skali

Splošno

Pri varovanju pri plezalnih vzponih je za varno gibanje naveze sidrišče ključna točka celotne verige varovanja. Sidrišče je mesto, ki predstavlja nedvomno povezavo med navezo in skalo oz. steno. Ne glede na vrsto vzpona, naj bo to vzpon v skalni smeri ali v večraztežajni športnoplezalni smeri, je sidrišče ključnega pomena za varnost naveze. Če v kaj ne smemo dvomiti pri plezanju, so to naša sidrišča!

Pri izdelavi sidrišč v skali delimo sidrišča na:

• sidrišča na zanesljivih točkah
  
• sidrišča na manj zanesljivih točkah
  

V obeh primerih mora končno izdelano sidrišče zagotavljati popolnoma varno in zanesljivo točko vpetja za navezo.

Zaradi različnih pogojev na različnih lokacijah tekom plezanja moramo biti pri izdelavi sidrišč prilagodljivi. Za izdelavo sidrišč ne smemo porabiti preveč časa, sledimo načelu enostavnosti in funkcionalnosti.

V osnovi se izdelava sidrišč deli glede na to, kakšne pogoje za izdelavo sidrišča imamo:

• zanesljive fiksne točke (svedri, dobri klini, drevesa, skalna ušesa) - zdržijo vsaj nekje do 20 kN
  
• manj zanesljive točke (klini, zatiči...)
  

Ko izdelujemo sidrišče na že nameščenih fiksnih točkah, nujno predhodno preverimo kakovost teh točk.

Oprema

Za izdelavo sidrišč uporabljamo sešit najlonski trak, dolg vsaj 120 cm širine vsaj 12mm. Uporaba tanjših dyneema ali spectra trakov je smrtno nevarna, saj so zaradi svojih statičnih lastnosti ti trakovi izpostavljeni taljenju pri uporabi vozlov, kar vodi v trganje in uničenje sidrišča. Pri izdelavi sidrišč lahko tudi improviziramo in v sili uporabimo kar glavno vrv ali pomožne vrvice debeline vsaj 7mm.

Sidrišča na zanesljivih točkah

Sidrišče na eni zanesljivi točki

Če imamo na voljo zanesljivo točko (npr. "rinko", sidriščni svedrovec, drevo, skalno uho...), lahko izdelamo sidrišče samo na tej točki. Potrebujemo le 2 vponki z matico - v eno se privežemo sami, v eno varujemo. Pazimo na pravilno vpetje vponk, da ob obremenitvi vratca vponk ne obremenijo druga druge ali se ne prislonijo na kakšno drugo oviro.

Slika1: Sidrišče na eni zanesljivi točki – svedrovcu. Vir: DAV

Sidrišče na dveh zanesljivih točkah

Če imamo na voljo dve fiksni točki, od katerih je vsaj ena 100% zanesljiva, ju povežemo med seboj z zaporedno vezavo, ki se izvede z najlonskim trakom (Slika 4) ali glavno vrvjo (Slika 3) in regulira z bičevim vozlom. Za centralno točko sidrišča nam lahko služi vponka ali pa sidriščni vozel, ki ga izdelamo iz najlonskega traku (Slika 2).
Vir: DAV
Slika 2: Izdelava sidriščnega vozla (dvojni najlonski vozel)

Centralna točka se nahaja neposredno ob izbrani fiksni točki in jo predstavlja vponka ali pa zanka sidriščnega vozla. Sidriščni vozel vpnemo v vponko z matico v izbrano točko, nato pa trak z bičevim vozlom fiksiramo v drugo - rezervno točko. Povezava med točkama mora biti napeta, kar dosežemo z regulacijo bičevega vozla. Bičev vozel lahko izdelamo z enim pramenom traku (SLIKA- ni slike?) ali z obema, pri čemer moramo nato v vponko z matico vpeti še končno zanko traku (Slika 5 - fotografija). Pomembno je, da je medsebojna vezava izvedena tesno, da je primarna fiksna točka prednostno obremenjena, rezervna fiksna točka pa v primeru delovanja zelo velikih sil podpira primarno ali pa celo prevzame obremenitev, če bi prišlo do njenega izpuljenja.

Slika 3: Zaporedna vezava z glavno vrvjo Slika 4: Zaporedna vezava z najlonskim trakom

Slika 6: Nekatere variante zaporedne vezave dveh fiksnih točk. Prednostno obremenjena je ponavadi zanesljivejša točka, ki pa ni nujno nam najbližja. Tak način izdelave sidrišča se najpogosteje uporablja tudi v ledu. Vir: DAV

Opomba: Omenjeni podatki so namenjeni poznavalcem in niso vseobsegajoči. Pravilna uporaba omenjene alpinistične tehnike zahteva ustrezno izobraževanje in razumevanje postopkov in ukrepov varovanja, uporabe opreme in gibanja naveze, ki si ga lahko pridobite v različnih programih izobraževanja na planinskih društvih, klubih in pri gorskih vodnikih.