Oprema za hojo po ledeniku: Razlika med redakcijama
| Vrstica 3: | Vrstica 3: | ||
== Osnovna oprema == | == Osnovna oprema == | ||
| − | Poleg čelade, sem sodi oprema, ki jo potrebuje [[Ledeniška naveza|ledeniška naveza]] in je namenjena [[Reševenje iz ledeniške razpoke|reševanju iz ledeniške razpoke]]. V primeru, da se po ledeniku gibljemo v sončnem vremenu, je s seboj priporočljivo imeti sonča očala, kremo za sončenje in zaščitno pokrivalo. | + | Poleg [[Osnovna_plezalna_oprema#Čelada|čelade]], sem sodi oprema, ki jo potrebuje [[Ledeniška naveza|ledeniška naveza]] in je namenjena [[Reševenje iz ledeniške razpoke|reševanju iz ledeniške razpoke]]. V primeru, da se po ledeniku gibljemo v sončnem vremenu, je s seboj priporočljivo imeti sonča očala, kremo za sončenje in zaščitno pokrivalo. |
== Cepin == | == Cepin == | ||
Redakcija: 18:19, 6. marec 2011
Oprema namenjena hoji po ledeniškem svetu, je enaka osnovni opremi za gibanje v gorah pozimi. Tu opisana oprema se nekoliko razlikuje od tiste za plezanje snežnih ali lednih smeri in je namenjena predvsem hoji – gibanju po položnem/ledeniškem terenu.
Osnovna oprema
Poleg čelade, sem sodi oprema, ki jo potrebuje ledeniška naveza in je namenjena reševanju iz ledeniške razpoke. V primeru, da se po ledeniku gibljemo v sončnem vremenu, je s seboj priporočljivo imeti sonča očala, kremo za sončenje in zaščitno pokrivalo.
Cepin
Za hojo po ledeniku in nezahtevno gibanje v gorah pozimi, zadostuje en pohodni cepin. Pohodni cepini imajo ravno ratišče, ki je ponavadi daljše kot pri plezalnih cepinih (> 50cm) in omogoča lažje opiranje pri hoji po položnem terenu. Na cepinu imamo nameščen tudi pašček, ki preprečuje, da bi nam cepin pri padcu oziroma ustavljanju padel iz rok. Na pohodnem cepinu imamo ponavadi nameščeo lopatko (in ne kladiva), ki nam omogoča kopanje sidrišč.
Dereze
Za hojo po ledeniku zadostujejo pohodne dereze. Za razliko od plezalnih, pohodne dereze niso tako robustne, vendar pa morajo biti dovolj trdne, da so uporabne na črnem/ledeniškem ledu, ki je lahko nekajkrat trši od tistega, ki ga srečamo v lednih slapovih. Sprednja zoba imajo postavljena horizontalno in tako, da nas med hojo po položnem terenu ne ovirata preveč. Dereze se lahko pritrjujejo s paščki ali pa so (pol)avtomatske. Štirizobe in druge »mini« dereze niso primerne za gibanje po ledeniku.
