Varovanje

Splošno o varovanju

Varovanje soplezalca pri plezanju zagotavlja, da v primeru padca preprečimo morebitne poškodbe ali druge posledice. Z varovanjem se srečamo pri vseh plezalnih aktivnosti in je veščina, ki jo moram res dobro obvladati. S slabim varovanjem lahko soplezalcu povzorčimo veliko škodo ali celo povzročimo usodne posledice. Zato moramo varovanju posvetiti posebno pozornost in se ga res dobro naučiti.

Varovanje pomeni uporabo vozla ali naprave, ki z našo dodatno močjo zagotavlja popolno trenje vrvi in s tem posledično zaustavitev padca.

Ko varujemo soplezalca, lahko vrv proti soplezalcu podajamo oz. pobiramo, ko pa hočemo vrv popolnoma zaustaviti, z uporabo sile na zaviralni vrvi vrv popolnoma zaustavimo. V praksi to pomeni, da lahko z zelo majhno silo na zaviralni vrvi zadržimo veliko silo na vrvi, ki gre do soplezalca.

Varovanje s polbičevim vozlom

V primeru, da nimamo na voljo nobene naprave za varovanje, se poslužimo polbičevega vozla. Polbičev vozel zagotavlja 100% trenje in popolno zaustavitev vrvi z relativno majhno silo na zaviralni vrvi.

Slabost uporabe polbičevega vozla je, da zelo vpliva na lastnosti vrvi, ki jo uporabljamo. Z uporabo polbičevega vozla se vrv namreč "krotoviči", kar v daljšem obdobju takšne uporabe pomeni bistveno poslabšanje kakovosti vrvi.

Varovanje z napravo za varovanje (ploščica)

Na tržišču je na voljo več različnih naprav za varovanje. V plezališčih lahko uporabljamo aktivne samozatezne naprave kot so Griggri ali Cinch, za plezanje v hribih pa takšne naprave niso primerne. V hribih uporabljamo različne izvedenke ploščic. Te omogočajo praktično in zanesljivo uporabo pri varovanju, prav tako pa so uporabne za druge vrvne manevre. Priporočljiva je uporaba ploščic, ki omogočajo samozatezno delovanje v primeru varovanja drugega v navezi.

Varovanje napredujočega

V osnovi delimo varovanje na varovanje plezalca, ki pleza naprej in pri katerem je možen padec, ter varovanje drugega v navezi, ki je varovan oz zgoraj in v primeru padca obremeni vrv brez bistvene dinamike. Pri varovanju napredujočega moramo biti še posebej pozorni pri podajanju vrvi, saj mora imeti napredujoči dovolj manevrskega prostora za plezanje, hkrati pa moramo paziti, da ne bi imel preveč vrvi v primeru padca. Za zanesljivo plezanje je tako zelo pomemben zanesljiv in pozoren varovalec.

Načini varovanja na sidrišču

Varovanje na pas

Če imamo na voljo kakovostne fiksne točke in je na sidrišču dovolj prostora, je priporočljivo uporabljati varovanje na pas. Ker imamo varovalno napravo vpeto na pas, omogoča takšen način lažje delo z vrvjo. Pri tem se moramo zavedati, da ne sme biti prevelike razlike v teži soplezalcev. Prav tako nad sidriščem ne sme biti streh, saj lahko v primeru potega navzgor varujoči vanjo zadane z glavo. Varovanje na pas ni primerno, ko se iz sidrišča pleza neposredno v prečko ali ko obstaja možnost dolgih padcev oz. padcev neposredno na sidrišče. Pri takšnem varovanju je nujno, da poteka vrv od varovalne naprave do plezalca najprej skozi vponko na sidrišču, saj se v primeru padca pred prvim nameščenim varovalom tako obremeni sidrišče in ne neposredno pas varujočega.

Varovanje na pas, kjer vrv napredujočega nujno napeljemo skozi center sidrišča [vir PV]

Pri varovanju poizkušamo pri morebitnem padcu čimbolj zmanjšati sunek sile na celoten varovalni sistem. Tako varujemo aktivno, kar pomeni, da v primeru padca s svojim gibanjem in kratkim spustom vrvi skozi napravo za spust čimbolj "mehko" zaustavimo padec. Takšno varovanje pride v poštev predvsem pri športnem plezanju, v dobro zavarovanih smereh in dolgih športnih smereh.

Aktivno varovanje na pas [vir DAV]

Pasivno varovanje izvajamo takrat, ko nimamo prostora za gibanje. Običajno je to na visečih sidriščih, kjer sunek sile ublažimo neposredno s svojo težo. V takšnih primerih je običajno bolje napravo za varovanje vpeti neposredno v center sidrišča, pri čemer pa moramo upoštevati na preprečevanje potega sidrišča navzgor.

Pasivno varovanje na pas [vir DAV]

Pri varovanju se moramo zavedati sunkov sile na varujočega. Ko napredujoči plezalec pade, se zaradi sunka sila ustvari tudi sila na varovalca. Zato moramo poskrbeti, da je varujoči ustrezno zavarovan in postavljen, da ga sila padca ne vrže iz ravnotežja ali mu povzroči celo udarec in poškodbe.

Varovanje v center s telesom kot protiutežjo [vir DAV]

Varovanje v center sidrišča

Takšen način varovanja uporabimo takrat, kadar nam teren (viseče sidrišče, malo prostora, previsi nad nami) in pozicija oz. tip sidrišča (nizko sidrišče, ni vezave za obremenitev navzgor) ne dopuščajo varovanja na pas. Pri tem je potrebno biti pozoren na izdelavo sidrišča tako, da nam ga ob obremenitvi ne potegne izven dosega rok (glej zgoraj – perotivezava!) in pa predvsem na to, kakšno varovalo uporabljamo. Če uporabljamo kakršnokoli izvedbo varovalne ploščice (reverso, ATC, tubus...) moramo namreč pri varovanju vodečega poskrbeti za to, da bomo lahko zaustavili morebiten padec direktno na sidrišče... Da zagotovimo ustrezen potek vrvi skozi varovalo, nujno vedno vpnemo obračalno vponko na zaviralni vrvi, ki izhaja iz varovala (Slika 5.)
S tem dosežemo dvoje: Prvič, vzpostavimo pravilen potek vrvi skozi varovalo, ki omogoča dovolj trenja za zaustavljanje padca direktno v sidrišče in drugič: v primeru takšnega padca se celotna sila prenese v center sidrišča, ki tako maksimalno učinkovito opravi svojo funkcijo. Obračalna vponka je lahko vpeta neposredno ob varovalo, ali pa v eno od fiksnih točk sidrišča. Izpnemo jo lahko potem, ko ima prvi v navezi že vpeto zanesljivo vmesno varovanje.

Pri menjavanju plezalcev na sidrišču je predvsem pomembno to, da je vsak član naveze vseskozi vpet z vrvjo v vsaj eno fiksno točko in da se pri tem porabi čim manj vmesnih manevrov (prepenjanja, odpenjanja...).

Varovanje v center sidrišča z obračalno vponko [vir PV]