Vozli

Uvod

Brez vozlov, nam vrv bolj malo koristi. Vozli so tisti, ki omogočajo učinkovito uporabo varovalnih pripomočkov, varno gibanje naveze v steni in so sestavni del vseh plezalnih in gorniških aktivnosti. Služijo nam tako za najbolj osnovne postopke (navezovanje, pritrditev) kot tudi za najzahtevnejše (pomoč soplezalcu, reševalna tehnika..).

Osnovni vozli

Osmica in najlonski vozel

Osnova varnega plezanja naj si bo to v gorah ali v plezališčih temelji na ustrezni navezavi na vrv. Pri tem se najpogosteje poslužujemo vpletenega vozla Osmica. Ta se je uveljavil kot zlati standard za navezovanje predvsem zaradi majhne možnosti napake in lahke kontrole pravilnosti vozla. Za navezovanje je precej priljubljen tudi Najlonski vozel (Slika 1), katerega pa se je zaradi nesreč povezanih z njim oprijel bolj slab sloves. Nesreče so izhajale iz njegove napačne uporabe, zato je pri uporabi tega vozla pomebna pravilna izdelava in posebej pomembna izdelava varovalnega vozla, saj lahko drugače vrv spolzi iz vozla. Njegova bistvena prednost je, da se pri obremenitvi ne zategne tako kot osmica, zato je še posebej priljubljen med športnimi plezalci, kjer so padci pogostejši.

Družina bičevih vozlov

Za varovanje in pritrjevanje pri plezanju v gorah sta še vedno zelo priročna vozla iz družine bičev. Pol-bičev vozel je standard za varovanje, kadar nimamo na voljo novejših varovalnih pripomočkov. V nasprotju s splošnim mnenjem, da ta vozel zelo krotoviči vrvi, je treba povdariti, da se to zgodi predvsem pri uporabi vozla pod obremenitvijo (spuščanje bremena, spust po vrvi..). Če pa vrv skozi vozel samo povzemamo in podajamo pa ni tako hudo. Pri njegovi uporabi moramo biti pozorni na orientacijo vratc vponke z matico, ki mora biti nujno na drugi strani, kot varovalni pramen vrvi, s katero reguliramo trenje (Slika 2). Bičev vozel najpogosteje uporabimo za pritrditev naše vrvi na sidrišče in ima ob očitni prednosti, da lahko dolžino vrvi enostavno reguliramo tudi drugo prednost, da se ne zategne. Za pritrjevanje se večkrat uporablja tudi Kavbojski vozel, pri tem pa velja opozoriti, da le tega nikoli ne smemo uporabljati za fiksacijo vrvi ampak ga uporabljamo le za fiksacijo vrvic in trakov v fiksne točke, vponke in drugo. Kavbojski vozel namreč ni fiksen in se lahko ob obremenitvi enega pramena premakne.

Šestica in podaljševalni vozel

Vozel Šestica ima mnogo možnosti uporabe, najpogosteje pa ga uporabljamo za povezovanje dveh glavnih vrvi pri spustu. Pod drugim imenom ga uporabljamo za izdelavo Varovalnega vozla. Glede na svojo enostavnost je ta vozel res zelo uporaben njegova bistvena slaba lastnost pa je, da se pod obremenitvijo močno zadrgne in ga nato zelo težko razvežemo. Kljub temu, da nima posebnih prednosti pred drugimi vozli naj omenimo še Podaljševalni vozel, ki služi povezovanju dveh (lahko tudi različno debelih) vrvi in Kravatni vozel, ki se za enak namen uporablja pri trakovih.

Drsni vozli

Večjo skupino predstavljajo tudi vozli, ki jih uporabljamo za pomoč soplezalcu v stiski pri reševalnih manevrih in vzpenjanju po vrvi. Kljub množični uporabi varoval, ki omogočajo avtoblokirno varovanje drugega v navezi je potrebno še vedno poznati vozel Garda, ki nam ob uporabi dveh vponk omogoči dviganje soplezalca. Njena glavna slaba lastnost je težavno popuščanje pod obremenitvijo, zato jo uporabljamo takrat, kadar nimamo na voljo boljšega pripomočka. Za vzpenjanje po vrvi sta pri nas že dolgo časa najbolj uveljavljena vozla Prusikov, za vzpenjanje z vrvicami in Francoski za vzpenjanje s trakovi. Dobra lastnost prvega je da dobro drži obremenitev v obe smeri, slaba pa da ga je po zadrgnitvi težko ponovno popustiti. Francoski vozel pa zanesljivo drži le v eno smer (smer v katero izhaja prosti konec), se pa popolnoma enostavno popusti (Slika 3). V zadnjem času tudi pri nas njuno uporabo močno izpodriva Machardov vozel, ki nekako združuje dobre lastnosti obeh in sicer ga je enostavno razbremeniti in drži obremenitev v obe smeri (Slika 4a). Za njegovo izdelavo je potrebna tanjša zvezana pomožna vrvica debeline ≈ 6 mm in dolžine ≈ 20 cm. Uporabljamo ga tako lahko za vzpenjanje po vrvi, samovarovanje pri spustu, zanimiva in inovativna pa je tudi njegova uporaba kot nadomestka avtoblokirnega sistema oz. garde (Slika 4b). Pri tem je potrebno paziti, da glavna vrv poteka skozi vponko. V primeru prevelikega trenja vrvice ob vrv je potrebno le to napeljati skozi drugo vponko.

Zaključek

Pri uporabi vozlov je potrebno biti natančen in dosleden. Napačno izdelani vozli navadno tudi izgledajo čudno, zato je vizualni pregled (tudi našega soplezalca) zelo pomemben. Ob tem velja povdariti, da je potrebno predno nove vozle uporabljamo pri plezanju in varovanju le te do potankosti obvladati in se za njihovo uporabo odločati na podlagi njihovih dobrih in slabih lastnosti.