Reševanje iz ledeniških razpok: Razlika med redakcijama
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
− | Med gibanjem po ledeniškem svetu, kljub dobremu poznavanju ledeniškega sveta, gibanja v njem in pazljivosti med samo turo, vselej obstaja možnost padca v ledeniško razpoko. Zato se po ledeniku praviloma vedno gibljemo v [[ | + | Med gibanjem po ledeniškem svetu, kljub dobremu poznavanju ledeniškega sveta, gibanja v njem in pazljivosti med samo turo, vselej obstaja možnost padca v ledeniško razpoko. Zato se po ledeniku praviloma vedno gibljemo v [[Ledeniška naveza|ledeniški navezi z]] uporabo celotne [[Oprema za hojo po ledeniku|opreme za hojo po ledeniku]]. S tem in s pravilnim znanjem reševanja iz ledeniških razpok, lahko uspešno rešimo morebitnega padlega v razpoko. Reševanje moramo izvesti v najkrajšem možnem času, s čimer tudi zmanjšamo možnost za podhladitev padlega (temperatura v ledeniških razpokah je znatno nižja od tiste na površju ledenika). |
== Zaustavitev padca v ledeniško razpoko<br> == | == Zaustavitev padca v ledeniško razpoko<br> == | ||
− | Pri padcu enega izmed članov ledeniške naveze v ledeniško razpoko je treba nujno preprečiti, da bi v razpoko zdrsnila celotna naveza. Padec je potrebno zaustaviti takoj. To storimo s pomočjo nog (vkopljemo se v podlago in zavzamemo stabilno držo) in cepina (glej [[ | + | Pri padcu enega izmed članov ledeniške naveze v ledeniško razpoko je treba nujno preprečiti, da bi v razpoko zdrsnila celotna naveza. Padec je potrebno zaustaviti takoj. To storimo s pomočjo nog (vkopljemo se v podlago in zavzamemo stabilno držo) in cepina (glej [[Uporaba cepinov in derez|ustavljanje s cepinom]]). Pazimo, da imamo med ustavljanjem vrv med nogami, saj nas v nasprotnem primeru lahko obrne na bok in izgubimo ravnotežje. Če padca ne zaustavimo takoj, obstaja velika nevarnost, da v ledeniško razpoko zdrsne celotna naveza. |
== Izdelava sidrišča in zavarovanje == | == Izdelava sidrišča in zavarovanje == | ||
− | Ko je padec zaustavljen, prenesemo obremenitev s pasu na noge in v najkrajšem času izdelamo sidrišče (s pomočjo cepina, lednih vijakov – odvisno od podlage; glej [[ | + | Ko je padec zaustavljen, prenesemo obremenitev s pasu na noge in v najkrajšem času izdelamo sidrišče (s pomočjo cepina, lednih vijakov – odvisno od podlage; glej [[Sidrišča v snegu|sidrišča v snegu in]] [[Sidrišča v ledu|sidrišča v ledu]]). <br>''[slika – zaustavitev padca]'' |
V center sidrišča vpnemo vponko z matico s prižemo / machardovim vozlom ter nanj previdno prenesemo obremenitev – sidrišče med prenašanjem teže ves čas pozorno opazujemo, da ne bi popustilo. Po potrebi ga dodatno zavarujemo z lednim vijakom, dodatno utrditvijo zakopanega cepina ipd. Vrv v sidrišče še dodatno pritrdimo z osmico, ki jo izdelamo na neobremenjenem pramenu vrvi (reševalna vrv), približno meter od sidrišča. | V center sidrišča vpnemo vponko z matico s prižemo / machardovim vozlom ter nanj previdno prenesemo obremenitev – sidrišče med prenašanjem teže ves čas pozorno opazujemo, da ne bi popustilo. Po potrebi ga dodatno zavarujemo z lednim vijakom, dodatno utrditvijo zakopanega cepina ipd. Vrv v sidrišče še dodatno pritrdimo z osmico, ki jo izdelamo na neobremenjenem pramenu vrvi (reševalna vrv), približno meter od sidrišča. | ||
− | Iz nahrbtnika povlečemo preostanek reševalne vrvi in si na njej s pomožno vrvico izdelamo samovarovanje. To naredimo tako, da s pomožno vrvico izdelamo neskončno zanko (dolžine cca 60 cm), jo s pomočjo prusikovega vozla navežemo na reševalno vrv in tik pod vozlom (cca 5 cm) naredimo še en vozel (osmico ali šestico). Pomožno vrvico - popkovino nato vpnemo v pas in obenem izpnemo varovalno vrv. <br>''[slika/skica – prepetje vponke z matico]'' | + | Iz nahrbtnika povlečemo preostanek reševalne vrvi in si na njej s pomožno vrvico izdelamo samovarovanje. To naredimo tako, da s pomožno vrvico izdelamo neskončno zanko (dolžine cca 60 cm), jo s pomočjo prusikovega vozla navežemo na reševalno vrv in tik pod vozlom (cca 5 cm) naredimo še en vozel (osmico ali šestico). Pomožno vrvico - popkovino nato vpnemo v pas in obenem izpnemo varovalno vrv. <br>''[slika/skica – prepetje vponke z matico]'' |
Nato ocenimo situacijo in ravnamo optimalno: <br>- če soplezalca slišimo in lahko izpleza sam, ga le varujemo;<br>- če potrebuje soplezalec pomoč in nipoškodovan, mu pomagamo z enostavnim ali švicarskim škripcem;<br>- če soplezalca ne slišimo ali sumimo na poškodbe, gremo do roba razpoke in od tam ocenimo situacijo;<br>- do poškodovanega soplezalca se najprej spustimo, ga oskrbimo, izplezamo in ga nato dvignemo;<br>- najučinkovitejši in najhitrejši način dviga je ''skupinski poteg'', ki ga uporabimo vedno, ko je v bližini dovolj ljudi (npr. sosednje naveze). | Nato ocenimo situacijo in ravnamo optimalno: <br>- če soplezalca slišimo in lahko izpleza sam, ga le varujemo;<br>- če potrebuje soplezalec pomoč in nipoškodovan, mu pomagamo z enostavnim ali švicarskim škripcem;<br>- če soplezalca ne slišimo ali sumimo na poškodbe, gremo do roba razpoke in od tam ocenimo situacijo;<br>- do poškodovanega soplezalca se najprej spustimo, ga oskrbimo, izplezamo in ga nato dvignemo;<br>- najučinkovitejši in najhitrejši način dviga je ''skupinski poteg'', ki ga uporabimo vedno, ko je v bližini dovolj ljudi (npr. sosednje naveze). | ||
Vrstica 23: | Vrstica 23: | ||
S padlim je soplezalec reševalec vzpostavil kontakt. <br>Padli v razpoko ni huje poškodovan in ne potrebuje pomoči soplezalca, vendar pa se sam ne more rešiti. Postopek reševanja:<br>- Na konec reševalne vrvi naredimo osmico in jo spustimo do padlega;<br>- padli si osmico na reševalni vrvi vpne v pas;<br>- na rob razpoke pod reševalno vrv namestimo nahrbtnik, s čimer preprečimo, da bi se vrv med dvigovanjem padlega zarezala v rob razpoke (nahrbtnik dodatno zavarujemo - pripnemo na obremenjeno vrv; namesto nahrbtnika lahko uporabimo tudi cepin, pohodno palico, čutaro, itd.);<br>''[slika]<br>''- če obstaja možnost in imamo potrebno opremo, izdelamo novo sidrišče bližje ledeniški razpoki, saj nam to lahko bistveno olajša in skrajša dvigovanje padlega; v novo sidrišče, vpnemo reševalno vrv z vozlom osmico; <br>- v sidrišče (osnovno ali prestavljeno) se reševalec vpne z neskončno zanko, ki je bila predhodno pripeta na ročaj nahrbtnika; zatem iz pasu izpne samovarovanje;<br>- v sidrišče (osnovno ali prestavljeno) samozatezno vpnemo reševalno vrv (uporabimo npr. reverso, ATC);<br>- izdelamo švicarski škripec, s pomočjo katerega dvignemo padlega soplezalca; pri izdelavi škripca si pomagamo z obstoječo pomožno vrvico (samovarovanje) na reševalni vrvi ali z uporabo ropemana oziroma T-blocka; <br>''[slika]<br>''- soplezalca potegnemo iz razpoke. | S padlim je soplezalec reševalec vzpostavil kontakt. <br>Padli v razpoko ni huje poškodovan in ne potrebuje pomoči soplezalca, vendar pa se sam ne more rešiti. Postopek reševanja:<br>- Na konec reševalne vrvi naredimo osmico in jo spustimo do padlega;<br>- padli si osmico na reševalni vrvi vpne v pas;<br>- na rob razpoke pod reševalno vrv namestimo nahrbtnik, s čimer preprečimo, da bi se vrv med dvigovanjem padlega zarezala v rob razpoke (nahrbtnik dodatno zavarujemo - pripnemo na obremenjeno vrv; namesto nahrbtnika lahko uporabimo tudi cepin, pohodno palico, čutaro, itd.);<br>''[slika]<br>''- če obstaja možnost in imamo potrebno opremo, izdelamo novo sidrišče bližje ledeniški razpoki, saj nam to lahko bistveno olajša in skrajša dvigovanje padlega; v novo sidrišče, vpnemo reševalno vrv z vozlom osmico; <br>- v sidrišče (osnovno ali prestavljeno) se reševalec vpne z neskončno zanko, ki je bila predhodno pripeta na ročaj nahrbtnika; zatem iz pasu izpne samovarovanje;<br>- v sidrišče (osnovno ali prestavljeno) samozatezno vpnemo reševalno vrv (uporabimo npr. reverso, ATC);<br>- izdelamo švicarski škripec, s pomočjo katerega dvignemo padlega soplezalca; pri izdelavi škripca si pomagamo z obstoječo pomožno vrvico (samovarovanje) na reševalni vrvi ali z uporabo ropemana oziroma T-blocka; <br>''[slika]<br>''- soplezalca potegnemo iz razpoke. | ||
− | V primeru, da padli v razpoko ni poškodovan in lahko pri reševanju pomaga, poteka reševanje enako do izdelave švicarskega škripca. Med samozateznim pritrjanjem reševalne vrvi v sidrišče, si padli s pomočjo pomožnih vrvic in prusikovega vozla na reševalni in varovalni vrvi izdela stopni zanki ter stopi vanju. Nato padli izmenično obremenjuje obe vrvi, reševalec pa mu pobira razbremenjeno. Tako padli postopoma pripleza do roba razpoke. <br>''[slika]'' | + | V primeru, da padli v razpoko ni poškodovan in lahko pri reševanju pomaga, poteka reševanje enako do izdelave švicarskega škripca. Med samozateznim pritrjanjem reševalne vrvi v sidrišče, si padli s pomočjo pomožnih vrvic in prusikovega vozla na reševalni in varovalni vrvi izdela stopni zanki ter stopi vanju. Nato padli izmenično obremenjuje obe vrvi, reševalec pa mu pobira razbremenjeno. Tako padli postopoma pripleza do roba razpoke. <br>''[slika]'' |
− | === | + | === reševanje brez pomoči padlega<br> === |
S padlim soplezalec ne more vzpostaviti kontakta oziroma je padli huje poškodovan in ne more sodelovati pri reševanju. V tem primeru se mora soplezalec spustiti do padlega. Če je potrebno, nudi padlemu prvo pomoč. Postopek reševanja:<br>- V ledeniško razpoko spustimo reševalno vrv in se pripravimo za spust: reševalno vrv pritrdimo v reverso in ga vpnemo v zanko na pasu, popkovino pa uporabimo za samovarovanje pri spustu, vendar jo vpnemo NAD reversom (to je IZJEMA in se uporablja le pri reševanju padlega iz ledeniške razpoke!);<br>- spustimo se do padlega in mu nudimo prvo pomoč, če je to potrebno;<br>- padlemu s pasu poberemo vso uporabno opremo;<br>- s pomočjo neskončnega traku in vponke z matico, ki jo ima vpeto v ročaj nahrbtnika, padlega pripnemo v osmico na koncu reševalne vrvi;<br>- pripravimo se za dvig: obtežbo prenesemo na popkovino in izpnemo reverso, ter ga namestimo tako, da v eno smer deluje samozatezno;<br>- za lažje vzpenjanje po reševalni vrvi si izdelamo škripec: vponko vpnemo v že prej pripravljeno zanko na popkovini in vanjo vpnemo reševalno vrv;<br>- dvignemo se do roba ledeniške razpoke in razdremo škripec za samoreševanje, pri čemer ostane popkovina pritrjena na reševalno vrv;<br>- na rob razpoke pod reševalno vrv namestimo nahrbtnik (glej zgoraj) in nadaljujemo reševanje, kot je opisano pod točko 3a. | S padlim soplezalec ne more vzpostaviti kontakta oziroma je padli huje poškodovan in ne more sodelovati pri reševanju. V tem primeru se mora soplezalec spustiti do padlega. Če je potrebno, nudi padlemu prvo pomoč. Postopek reševanja:<br>- V ledeniško razpoko spustimo reševalno vrv in se pripravimo za spust: reševalno vrv pritrdimo v reverso in ga vpnemo v zanko na pasu, popkovino pa uporabimo za samovarovanje pri spustu, vendar jo vpnemo NAD reversom (to je IZJEMA in se uporablja le pri reševanju padlega iz ledeniške razpoke!);<br>- spustimo se do padlega in mu nudimo prvo pomoč, če je to potrebno;<br>- padlemu s pasu poberemo vso uporabno opremo;<br>- s pomočjo neskončnega traku in vponke z matico, ki jo ima vpeto v ročaj nahrbtnika, padlega pripnemo v osmico na koncu reševalne vrvi;<br>- pripravimo se za dvig: obtežbo prenesemo na popkovino in izpnemo reverso, ter ga namestimo tako, da v eno smer deluje samozatezno;<br>- za lažje vzpenjanje po reševalni vrvi si izdelamo škripec: vponko vpnemo v že prej pripravljeno zanko na popkovini in vanjo vpnemo reševalno vrv;<br>- dvignemo se do roba ledeniške razpoke in razdremo škripec za samoreševanje, pri čemer ostane popkovina pritrjena na reševalno vrv;<br>- na rob razpoke pod reševalno vrv namestimo nahrbtnik (glej zgoraj) in nadaljujemo reševanje, kot je opisano pod točko 3a. | ||
− | === | + | === reševanje v primeru naveze več oseb<br> === |
− | V primeru, da je v ledeniški navezi več oseb (tri, štiri, pet), je lahko reševanje bistveno hitrejše. Po zaustavitvi padca in izdelavi sidrišča je padlega pogosto mogoče izvleči iz razpoke ''na horuk''. Če tak postopek ni mogoč, rešujemo kot je opisano v točkah | + | V primeru, da je v ledeniški navezi več oseb (tri, štiri, pet), je lahko reševanje bistveno hitrejše. Po zaustavitvi padca in izdelavi sidrišča je padlega pogosto mogoče izvleči iz razpoke ''na horuk''. Če tak postopek ni mogoč, rešujemo kot je opisano v točkah 3.1 oziroma 3.2, pri čemer pa si lahko soplezalci smiselno pomagajo.<br> |
Redakcija: 01:10, 30. november 2011
Med gibanjem po ledeniškem svetu, kljub dobremu poznavanju ledeniškega sveta, gibanja v njem in pazljivosti med samo turo, vselej obstaja možnost padca v ledeniško razpoko. Zato se po ledeniku praviloma vedno gibljemo v ledeniški navezi z uporabo celotne opreme za hojo po ledeniku. S tem in s pravilnim znanjem reševanja iz ledeniških razpok, lahko uspešno rešimo morebitnega padlega v razpoko. Reševanje moramo izvesti v najkrajšem možnem času, s čimer tudi zmanjšamo možnost za podhladitev padlega (temperatura v ledeniških razpokah je znatno nižja od tiste na površju ledenika).
Vsebina
Zaustavitev padca v ledeniško razpoko
Pri padcu enega izmed članov ledeniške naveze v ledeniško razpoko je treba nujno preprečiti, da bi v razpoko zdrsnila celotna naveza. Padec je potrebno zaustaviti takoj. To storimo s pomočjo nog (vkopljemo se v podlago in zavzamemo stabilno držo) in cepina (glej ustavljanje s cepinom). Pazimo, da imamo med ustavljanjem vrv med nogami, saj nas v nasprotnem primeru lahko obrne na bok in izgubimo ravnotežje. Če padca ne zaustavimo takoj, obstaja velika nevarnost, da v ledeniško razpoko zdrsne celotna naveza.
Izdelava sidrišča in zavarovanje
Ko je padec zaustavljen, prenesemo obremenitev s pasu na noge in v najkrajšem času izdelamo sidrišče (s pomočjo cepina, lednih vijakov – odvisno od podlage; glej sidrišča v snegu in sidrišča v ledu).
[slika – zaustavitev padca]
V center sidrišča vpnemo vponko z matico s prižemo / machardovim vozlom ter nanj previdno prenesemo obremenitev – sidrišče med prenašanjem teže ves čas pozorno opazujemo, da ne bi popustilo. Po potrebi ga dodatno zavarujemo z lednim vijakom, dodatno utrditvijo zakopanega cepina ipd. Vrv v sidrišče še dodatno pritrdimo z osmico, ki jo izdelamo na neobremenjenem pramenu vrvi (reševalna vrv), približno meter od sidrišča.
Iz nahrbtnika povlečemo preostanek reševalne vrvi in si na njej s pomožno vrvico izdelamo samovarovanje. To naredimo tako, da s pomožno vrvico izdelamo neskončno zanko (dolžine cca 60 cm), jo s pomočjo prusikovega vozla navežemo na reševalno vrv in tik pod vozlom (cca 5 cm) naredimo še en vozel (osmico ali šestico). Pomožno vrvico - popkovino nato vpnemo v pas in obenem izpnemo varovalno vrv.
[slika/skica – prepetje vponke z matico]
Nato ocenimo situacijo in ravnamo optimalno:
- če soplezalca slišimo in lahko izpleza sam, ga le varujemo;
- če potrebuje soplezalec pomoč in nipoškodovan, mu pomagamo z enostavnim ali švicarskim škripcem;
- če soplezalca ne slišimo ali sumimo na poškodbe, gremo do roba razpoke in od tam ocenimo situacijo;
- do poškodovanega soplezalca se najprej spustimo, ga oskrbimo, izplezamo in ga nato dvignemo;
- najučinkovitejši in najhitrejši način dviga je skupinski poteg, ki ga uporabimo vedno, ko je v bližini dovolj ljudi (npr. sosednje naveze).
Reševanje
Postopki reševanja so odvisni od tega, ali lahko padli v razpoko pomaga pri svojem reševanju oziroma če je poškodovan ali ne.
reševanje s pomočjo padlega
S padlim je soplezalec reševalec vzpostavil kontakt.
Padli v razpoko ni huje poškodovan in ne potrebuje pomoči soplezalca, vendar pa se sam ne more rešiti. Postopek reševanja:
- Na konec reševalne vrvi naredimo osmico in jo spustimo do padlega;
- padli si osmico na reševalni vrvi vpne v pas;
- na rob razpoke pod reševalno vrv namestimo nahrbtnik, s čimer preprečimo, da bi se vrv med dvigovanjem padlega zarezala v rob razpoke (nahrbtnik dodatno zavarujemo - pripnemo na obremenjeno vrv; namesto nahrbtnika lahko uporabimo tudi cepin, pohodno palico, čutaro, itd.);
[slika]
- če obstaja možnost in imamo potrebno opremo, izdelamo novo sidrišče bližje ledeniški razpoki, saj nam to lahko bistveno olajša in skrajša dvigovanje padlega; v novo sidrišče, vpnemo reševalno vrv z vozlom osmico;
- v sidrišče (osnovno ali prestavljeno) se reševalec vpne z neskončno zanko, ki je bila predhodno pripeta na ročaj nahrbtnika; zatem iz pasu izpne samovarovanje;
- v sidrišče (osnovno ali prestavljeno) samozatezno vpnemo reševalno vrv (uporabimo npr. reverso, ATC);
- izdelamo švicarski škripec, s pomočjo katerega dvignemo padlega soplezalca; pri izdelavi škripca si pomagamo z obstoječo pomožno vrvico (samovarovanje) na reševalni vrvi ali z uporabo ropemana oziroma T-blocka;
[slika]
- soplezalca potegnemo iz razpoke.
V primeru, da padli v razpoko ni poškodovan in lahko pri reševanju pomaga, poteka reševanje enako do izdelave švicarskega škripca. Med samozateznim pritrjanjem reševalne vrvi v sidrišče, si padli s pomočjo pomožnih vrvic in prusikovega vozla na reševalni in varovalni vrvi izdela stopni zanki ter stopi vanju. Nato padli izmenično obremenjuje obe vrvi, reševalec pa mu pobira razbremenjeno. Tako padli postopoma pripleza do roba razpoke.
[slika]
reševanje brez pomoči padlega
S padlim soplezalec ne more vzpostaviti kontakta oziroma je padli huje poškodovan in ne more sodelovati pri reševanju. V tem primeru se mora soplezalec spustiti do padlega. Če je potrebno, nudi padlemu prvo pomoč. Postopek reševanja:
- V ledeniško razpoko spustimo reševalno vrv in se pripravimo za spust: reševalno vrv pritrdimo v reverso in ga vpnemo v zanko na pasu, popkovino pa uporabimo za samovarovanje pri spustu, vendar jo vpnemo NAD reversom (to je IZJEMA in se uporablja le pri reševanju padlega iz ledeniške razpoke!);
- spustimo se do padlega in mu nudimo prvo pomoč, če je to potrebno;
- padlemu s pasu poberemo vso uporabno opremo;
- s pomočjo neskončnega traku in vponke z matico, ki jo ima vpeto v ročaj nahrbtnika, padlega pripnemo v osmico na koncu reševalne vrvi;
- pripravimo se za dvig: obtežbo prenesemo na popkovino in izpnemo reverso, ter ga namestimo tako, da v eno smer deluje samozatezno;
- za lažje vzpenjanje po reševalni vrvi si izdelamo škripec: vponko vpnemo v že prej pripravljeno zanko na popkovini in vanjo vpnemo reševalno vrv;
- dvignemo se do roba ledeniške razpoke in razdremo škripec za samoreševanje, pri čemer ostane popkovina pritrjena na reševalno vrv;
- na rob razpoke pod reševalno vrv namestimo nahrbtnik (glej zgoraj) in nadaljujemo reševanje, kot je opisano pod točko 3a.
V primeru, da je v ledeniški navezi več oseb (tri, štiri, pet), je lahko reševanje bistveno hitrejše. Po zaustavitvi padca in izdelavi sidrišča je padlega pogosto mogoče izvleči iz razpoke na horuk. Če tak postopek ni mogoč, rešujemo kot je opisano v točkah 3.1 oziroma 3.2, pri čemer pa si lahko soplezalci smiselno pomagajo.