Zgodovina alpinizma: Razlika med redakcijama
| Vrstica 172: | Vrstica 172: | ||
*1979 Mt. Everest 8848m vodja: T. Škarja  | *1979 Mt. Everest 8848m vodja: T. Škarja  | ||
| − |     Na vrhu po zahodnem grebenu: Zaplotnik, Štremfelj, Belak, Božić, Phu    | + |      Na vrhu po zahodnem grebenu: Zaplotnik, Štremfelj, Belak, Božić, Phu    | 
<br>    | <br>    | ||
Redakcija: 13:54, 12. april 2017
Pomembnejši gorniški dogodki, ki so zaznamovali slovenski alpinizem
 
Vsebina
- 1 Srednji in stari vek
 - 2 Organizacija - planinska društva
 - 3 Alpinizem konec 19. in začetek 20. stoletja
 - 4 Himalaja - začetki
 - 5 Začetki v Sloveniji
 - 6 Alpinizem do I svetovne vojne
 - 7 Alpinizem med I. in II. svetovno vojno
 - 8 Pomembnejši vzponi med vojnama
 - 9 Alpinizem po II. svetovni vojni
 - 10 Pomembnejše odprave - smeri
 
Srednji in stari vek
- Etna (3340 m)
 
    - filozof Epedokles, 5 stoletje pr.n.š.
    - cesar Hadrijan, leta 100 
- Prehod Alp – Hanibal, leta 218
 - Popokatepetl (5452m) – španski vojaki leta1521
 
 
- Začetki – Horace Benedict de Saussure (roj.1740)
 - Prvi vzpon na Mt. Blanc 4807m leta 1786 - Michael Gabriel Paccard, Jacques Balmat
 
- Matterhorn – Edward Whymper, leta 1865
 
 
Organizacija - planinska društva
- prvo planinsko društvo Club Alpin v Londonu 1857
 - SPD Slovensko planinsko društvo, v Ljubljani 1893
 
- Planinski vestnik prične izhajati 1895
 
Alpinizem konec 19. in začetek 20. stoletja
Trije problemi Alp 20. stoletja
- S stena Matterhorna leta 1935 - brata Toni in Franz Schmid
 - S stena Grandes Jorasses leta 1935 - Martin Meir ter Rudolf Peters
 - S stena Eiger-ja leta 1938 - Fritz Kasparek, Heinrich Harrer, Ludwig Voergt, Andreas Heckmair
 
 
Denali (McKinley) 6187m
- leta 1909 - Tom Lloyd. William Taylor
Aconcagua 7021m
- leta 1897 - Mattias Zurbriggen (Edward FitzGerald)
 
Himalaja - začetki
Trisul I (7120m)
- leta 1909 dr. Tom Longstaff
K2 (8611m)
    - poskus leta 1909 vojvoda Abruški (do 7500m)
 
Mt. Everest
   - poskusi 1921, 1922 Charles Bruce (do 8200m)
   - poskus 1924 Mallory, Irvine (do 8400m ?)
   - poskusi 1933, 1935, 1936, 1938 (“angleška gora”)
 
Nanda Devi (7816m)
   - leta 1936 Tilmann, Odell
 
Nanga Parbat (8126m)
   - poskus 1932, 1934 Willy Merkl
   - poskusi 1937 in še dva krat (“nemška gora”) 
Annapurna 8075m
- leta 1950 Maurice Herzog, Louis Lachenal
Mt. Everest 8848m
- leta 1953 Edmund Hillary, Tenzing Norgay
Nanga Parbat 8126m
- leta 1953 Herman Buhl
 
Začetki v Sloveniji
znanstveniki
- Scopoli (1758 Storžič, 1759 Grintovec)
 - Hacquet (1777 Mali Triglav)
 - 1778 prvi pristop na Triglav
 
- Luka Korošec, Miha Kos, Štefan Rožič, Lovrenc Willomitzer
 
prvi alpinisti
- Valentin Stanič - prvi alpinist Vzhodnih Alp
 
(1800 leta drugi na Grossglocknerju, 1801 prvi na Watzmannu)
- Dr. Julius Kugy – in njegovi trentarski vodniki
 
Jože in Andrej Komac, Anton Tožbar, Ojcinger,
- prof. dr. Johannes Frischauf
 
 
Alpinizem do I svetovne vojne
Triglav severna stena – prvi vzpon
- 1891 – Ivan Berginc
 - 1906 – nemška smer
 - 1910 – slovenska smer Dr. Henrik Tuma, Jože Komac
 
   še nekaj imen:
      Dr. Fran Tominšek, Fran Kocbek, Jakob Aljaž, Rudolf Badiura, Bogumil Brinšek 
 
Alpinizem med I. in II. svetovno vojno
- Alojzij Knafeljc in označevanje poti z markacijami
 - 1921 Turistovski klub Skala
 - 1922-1924 Klement Jug
 - 1932 plezalni vodnik: Naš alpinizem Kajzelj-Drofenik
 - 1933 Plezalna tehnika Mire Marko Debelakove
 
 
Pomembnejši vzponi med vojnama
- 1926 Direktna v Špiku: Mira Marko Debelakova, Stanko Tominšek
 - 1927 Levi steber Škrlatice: Čop-Jesihova-Martelane-Tominšek
 - 1928 Triglav Gorenjska: Čop-Potočnik-Tominšek in Skalaška: Jesihova-Gostiša
 - 1931 Skalaška smer v Škrlatici in Špiku:Jesihova-Lipovec
 - 1941 Herle-Vršnik v Ojstrici - svedrovci
 
 
Alpinizem po II. svetovni vojni
- Čopov steber Triglav leta 1945 Jože Čop in Pavla Jesih
 - ZP leta 1968 Belak-Sazonov-Kunaver
 
 
Pomembnejše odprave - smeri
- 1949 Krušičeva smer v Špiku: Krušič-Šilar-Novak
 - 1950 Varianta Aschenbrennerja v Travniku: Debeljak-Perko
 - 1950 Raz Dedca: Debeljak-Kočevar
 - 1954 Zajeda v Šitah: Schara-Levstek
 - 1959 Dularjeva zajeda v Jalovcu: Golob-Juvan
 
 
Himalaja:
- 1960 1. JAHO, Trisul II in III, vodja S. Kersnik
 - 1969 3. JAHO, Anapurna II, vodja A. Kunaver
 - 1974 5. JAHO, Kangbačen, vodja T. Škarja
 
 
- 1975 Makalu- prvi osemtisočak (8463m) vodja: A. Kunaver
Na vrhu preko južne stene: Belak, Manfreda, Ažman, Zaplotnik, Grošelj, Kotnik, Dovžan - 1979 Mt. Everest 8848m vodja: T. Škarja
 
Na vrhu po zahodnem grebenu: Zaplotnik, Štremfelj, Belak, Božić, Phu
 
Viri:
Zgodovina alpinizma, AO Železničar, Caf Bojan AI, 2005