Zgodovina alpinizma: Razlika med redakcijama
Vrstica 3: | Vrstica 3: | ||
<br> | <br> | ||
− | <span style="background-color: initial; font-size: 19.92px;">Srednji in stari vek</span> | + | == <span style="background-color: initial; font-size: 19.92px;">Srednji in stari vek</span> == |
*Etna (3340 m) | *Etna (3340 m) | ||
Vrstica 26: | Vrstica 26: | ||
*SPD Slovensko planinsko društvo, v Ljubljani 1893 | *SPD Slovensko planinsko društvo, v Ljubljani 1893 | ||
− | - Planinski vestnik prične izhajati 1895 | + | - Planinski vestnik prične izhajati 1895 |
<br> | <br> |
Redakcija: 13:41, 12. april 2017
Pomembnejši gorniški dogodki, ki so zaznamovali slovenski alpinizem
Vsebina
- 1 Srednji in stari vek
- 2 Organizacija - planinska društva
- 3 Alpinizem konec 19. in začetek 20. stoletja
- 4 Himalaja - začetki
- 5 Začetki v Sloveniji
- 6 Alpinizem do I svetovne vojne
- 7 Alpinizem med I. in II. svetovno vojno
- 8 Pomembnejši vzponi med vojnama
- 9 Alpinizem po II. svetovni vojni
- 10 Pomembnejše odprave - smeri
Srednji in stari vek
- Etna (3340 m)
- filozof Epedokles, 5 stoletje pr.n.š.
- cesar Hadrijan, leta 100
- Prehod Alp – Hanibal, leta 218
- Popokatepetl (5452m) – španski vojaki leta1521
- Začetki – Horace Benedict de Saussure (roj.1740)
- Prvi vzpon na Mt. Blanc 4807m leta 1786 - Michael Gabriel Paccard, Jacques Balmat
- Matterhorn – Edward Whymper, leta 1865
Organizacija - planinska društva
- prvo planinsko društvo Club Alpin v Londonu 1857
- SPD Slovensko planinsko društvo, v Ljubljani 1893
- Planinski vestnik prične izhajati 1895
Alpinizem konec 19. in začetek 20. stoletja
Trije problemi Alp 20. stoletja
- S stena Matterhorna leta 1935 - brata Toni in Franz Schmid
- S stena Grandes Jorasses leta 1935 - Martin Meir ter Rudolf Peters
- S stena Eiger-ja leta 1938 - Fritz Kasparek, Heinrich Harrer, Ludwig Voergt, Andreas Heckmair
Denali (McKinley) 6187m
- leta 1909 - Tom Lloyd. William Taylor
Aconcagua 7021m
- leta 1897 - Mattias Zurbriggen (Edward FitzGerald)
Himalaja - začetki
Trisul I (7120m)
- leta 1909 dr. Tom Longstaff
K2 (8611m)
- poskus leta 1909 vojvoda Abruški (do 7500m)
Mt. Everest
- poskusi 1921, 1922 Charles Bruce (do 8200m)
- poskus 1924 Mallory, Irvine (do 8400m ?)
- poskusi 1933, 1935, 1936, 1938 (“angleška gora”)
Nanda Devi (7816m)
- leta 1936 Tilmann, Odell
Nanga Parbat (8126m)
- poskus 1932, 1934 Willy Merkl
- poskusi 1937 in še dva krat (“nemška gora”)
Annapurna 8075m
- leta 1950 Maurice Herzog, Louis Lachenal
Mt. Everest 8848m
- leta 1953 Edmund Hillary, Tenzing Norgay
Nanga Parbat 8126m
- leta 1953 Herman Buhl
Začetki v Sloveniji
znanstveniki
- Scopoli (1758 Storžič, 1759 Grintovec)
- Hacquet (1777 Mali Triglav)
- 1778 prvi pristop na Triglav
- Luka Korošec, Miha Kos, Štefan Rožič, Lovrenc Willomitzer
prvi alpinisti
- Valentin Stanič - prvi alpinist Vzhodnih Alp
(1800 leta drugi na Grossglocknerju, 1801 prvi na Watzmannu)
- Dr. Julius Kugy – in njegovi trentarski vodniki
Jože in Andrej Komac, Anton Tožbar, Ojcinger,
- prof. dr. Johannes Frischauf
Alpinizem do I svetovne vojne
Triglav severna stena – prvi vzpon
- 1891 – Ivan Berginc
- 1906 – nemška smer
- 1910 – slovenska smer Dr. Henrik Tuma, Jože Komac
še nekaj imen:
Dr. Fran Tominšek, Fran Kocbek, Jakob Aljaž, Rudolf Badiura, Bogumil Brinšek
Alpinizem med I. in II. svetovno vojno
- Alojzij Knafeljc in označevanje poti z markacijami
- 1921 Turistovski klub Skala
- 1922-1924 Klement Jug
- 1932 plezalni vodnik: Naš alpinizem Kajzelj-Drofenik
- 1933 Plezalna tehnika Mire Marko Debelakove
Pomembnejši vzponi med vojnama
- 1926 Direktna v Špiku: Mira Marko Debelakova, Stanko Tominšek
- 1927 Levi steber Škrlatice: Čop-Jesihova-Martelane-Tominšek
- 1928 Triglav Gorenjska: Čop-Potočnik-Tominšek in Skalaška: Jesihova-Gostiša
- 1931 Skalaška smer v Škrlatici in Špiku:Jesihova-Lipovec
- 1941 Herle-Vršnik v Ojstrici - svedrovci
Alpinizem po II. svetovni vojni
- Čopov steber Triglav leta 1945 Jože Čop in Pavla Jesih
- ZP leta 1968 Belak-Sazonov-Kunaver
Pomembnejše odprave - smeri
- 1949 Krušičeva smer v Špiku: Krušič-Šilar-Novak
- 1950 Varianta Aschenbrennerja v Travniku: Debeljak-Perko
- 1950 Raz Dedca: Debeljak-Kočevar
- 1954 Zajeda v Šitah: Schara-Levstek
- 1959 Dularjeva zajeda v Jalovcu: Golob-Juvan
Himalaja:
- 1960 1. JAHO, Trisul II in III, vodja S. Kersnik
- 1969 3. JAHO, Anapurna II, vodja A. Kunaver
- 1974 5. JAHO, Kangbačen, vodja T. Škarja
- 1975 Makalu- prvi osemtisočak (8463m) vodja: A. Kunaver
Na vrhu preko južne stene: Belak, Manfreda, Ažman, Zaplotnik, Grošelj, Kotnik, Dovžan - 1979 Mt. Everest 8848m vodja: T. Škarja
Na vrhu po zahodnem grebenu: Zaplotnik, Štremfelj, Belak, Božić, Phu
Viri:
AO Železničar, Bojan Caf AI, Zgodovina alpinizma