Zgodovina alpinizma: Razlika med redakcijama
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
− | |||
− | |||
Pomembnejši gorniški dogodki, ki so zaznamovali slovenski alpinizem | Pomembnejši gorniški dogodki, ki so zaznamovali slovenski alpinizem | ||
<br> | <br> | ||
+ | |||
+ | |||
== Srednji in stari vek == | == Srednji in stari vek == | ||
Vrstica 17: | Vrstica 17: | ||
*Začetki – Horace Benedict de Saussure (roj.1740)<br> | *Začetki – Horace Benedict de Saussure (roj.1740)<br> | ||
− | *Prvi vzpon na Mt. Blanc 4807m | + | *Prvi vzpon na Mt. Blanc 4807m leta 1786 - Michael Gabriel Paccard, Jacques Balmat |
− | |||
− | - Michael Gabriel Paccard | ||
− | |||
− | |||
*Matterhorn – Edward Whymper, leta 1865 | *Matterhorn – Edward Whymper, leta 1865 | ||
Vrstica 38: | Vrstica 34: | ||
== Alpinizem konec 19. in začetek 20. stoletja == | == Alpinizem konec 19. in začetek 20. stoletja == | ||
− | === '''Trije problemi Alp 20. stoletja''' === | + | === '''Trije problemi Alp 20. stoletja''' === |
#S stena '''Matterhorn'''a leta '''1935 '''- brata Toni in Franz Schmid | #S stena '''Matterhorn'''a leta '''1935 '''- brata Toni in Franz Schmid | ||
Vrstica 54: | Vrstica 50: | ||
- leta 1897 - Mattias Zurbriggen (Edward FitzGerald) | - leta 1897 - Mattias Zurbriggen (Edward FitzGerald) | ||
− | |||
− | == | + | |
+ | == Himalaja - začetki<br> == | ||
+ | |||
+ | ==== Trisul I (7120m) ==== | ||
- leta 1909 dr. Tom Longstaff | - leta 1909 dr. Tom Longstaff | ||
Vrstica 80: | Vrstica 78: | ||
- leta 1950 Maurice Herzog, Louis Lachenal | - leta 1950 Maurice Herzog, Louis Lachenal | ||
− | ==== Mt. Everest 8848m ==== | + | ==== Mt. Everest 8848m ==== |
− | - leta 1953 Edmund Hillary, Tenzing Norgay | + | - leta 1953 Edmund Hillary, Tenzing Norgay |
− | ==== Nanga Parbat 8126m ==== | + | ==== Nanga Parbat 8126m ==== |
− | - leta 1953 Herman Buhl | + | - leta 1953 Herman Buhl |
+ | <br> | ||
+ | == Začetki v Sloveniji == | ||
− | + | znanstveniki | |
− | + | *Scopoli (1758 Storžič, 1759 Grintovec) | |
− | + | *Hacquet (1777 Mali Triglav) | |
− | *Scopoli (1758 Storžič, 1759 Grintovec) | ||
− | *Hacquet (1777 Mali Triglav) | ||
*'''1778''' prvi pristop na '''Triglav''' | *'''1778''' prvi pristop na '''Triglav''' | ||
− | - '''Luka Korošec, Miha Kos, Štefan Rožič, Lovrenc Willomitzer''' | + | - '''Luka Korošec, Miha Kos, Štefan Rožič, Lovrenc Willomitzer''' |
− | |||
+ | <br> | ||
− | prvi alpinisti | + | prvi alpinisti |
*'''Valentin Stanič''' - prvi alpinist Vzhodnih Alp | *'''Valentin Stanič''' - prvi alpinist Vzhodnih Alp | ||
− | (1800 leta drugi na Grossglocknerju, 1801 prvi na Watzmannu) | + | (1800 leta drugi na Grossglocknerju, 1801 prvi na Watzmannu) |
*'''Dr. Julius Kugy''' – in njegovi '''trentarski vodniki''' | *'''Dr. Julius Kugy''' – in njegovi '''trentarski vodniki''' | ||
Vrstica 114: | Vrstica 112: | ||
*'''prof. dr. Johannes Frischauf''' | *'''prof. dr. Johannes Frischauf''' | ||
− | |||
− | == | + | == <br>Alpinizem do I svetovne vojne == |
+ | === Triglav severna stena – prvi vzpon === | ||
− | + | *'''1891 – Ivan Berginc''' | |
− | *'''1891 – Ivan Berginc''' | + | *'''1906 – nemška smer''' |
− | *'''1906 – nemška smer''' | ||
*'''1910 – slovenska smer '''Dr. Henrik Tuma, Jože Komac | *'''1910 – slovenska smer '''Dr. Henrik Tuma, Jože Komac | ||
− | še nekaj imen:<br>Dr. Fran Tominšek, Fran Kocbek, Jakob Aljaž, Rudolf Badiura, Bogumil Brinšek | + | še nekaj imen:<br>Dr. Fran Tominšek, Fran Kocbek, Jakob Aljaž, Rudolf Badiura, Bogumil Brinšek |
− | |||
− | |||
− | |||
− | |||
+ | <br> | ||
+ | == Alpinizem med I. in II. svetovno vojno == | ||
− | *'''Alojzij Knafeljc''' in označevanje poti z markacijami | + | *'''Alojzij Knafeljc''' in označevanje poti z markacijami |
− | *1921 '''Turistovski klub Skala''' | + | *1921 '''Turistovski klub Skala''' |
− | *1922-1924 '''Klement Jug''' | + | *1922-1924 '''Klement Jug''' |
− | *1932 plezalni vodnik: '''Naš alpinizem''' Kajzelj-Drofenik | + | *1932 plezalni vodnik: '''Naš alpinizem''' Kajzelj-Drofenik |
*1933 '''Plezalna tehnika '''Mire Marko Debelakove | *1933 '''Plezalna tehnika '''Mire Marko Debelakove | ||
+ | <br> | ||
+ | == Pomembnejši vzponi med vojnama == | ||
− | + | *1926 Direktna v Špiku: Mira Marko Debelakova, Stanko Tominšek | |
− | + | *1927 Levi steber Škrlatice: Čop-Jesihova-Martelane-Tominšek | |
− | + | *1928 Triglav Gorenjska: Čop-Potočnik-Tominšek in Skalaška: Jesihova-Gostiša | |
− | + | *1931 Skalaška smer v Škrlatici in Špiku:Jesihova-Lipovec | |
− | *1926 Direktna v Špiku: Mira Marko Debelakova, Stanko Tominšek | ||
− | *1927 Levi steber Škrlatice: Čop-Jesihova-Martelane-Tominšek | ||
− | *1928 Triglav Gorenjska: Čop-Potočnik-Tominšek in Skalaška: Jesihova-Gostiša | ||
− | *1931 Skalaška smer v Škrlatici in Špiku:Jesihova-Lipovec | ||
*1941 Herle-Vršnik v Ojstrici - svedrovci | *1941 Herle-Vršnik v Ojstrici - svedrovci | ||
+ | <br> | ||
+ | == Alpinizem po II. svetovni vojni<br> == | ||
− | + | *Čopov steber Triglav leta 1945 Jože Čop in Pavla Jesih | |
− | |||
− | *Čopov steber Triglav leta 1945 Jože Čop in Pavla Jesih | ||
*ZP leta 1968 Belak-Sazonov-Kunaver | *ZP leta 1968 Belak-Sazonov-Kunaver | ||
+ | <br> | ||
+ | == Pomembnejše odprave - smeri<br> == | ||
− | + | *1949 Krušičeva smer v Špiku: Krušič-Šilar-Novak | |
− | + | *1950 Varianta Aschenbrennerja v Travniku: Debeljak-Perko | |
− | *1949 Krušičeva smer v Špiku: Krušič-Šilar-Novak | + | *1950 Raz Dedca: Debeljak-Kočevar |
− | *1950 Varianta Aschenbrennerja v Travniku: Debeljak-Perko | + | *1954 Zajeda v Šitah: Schara-Levstek |
− | *1950 Raz Dedca: Debeljak-Kočevar | ||
− | *1954 Zajeda v Šitah: Schara-Levstek | ||
*1959 Dularjeva zajeda v Jalovcu: Golob-Juvan<br> | *1959 Dularjeva zajeda v Jalovcu: Golob-Juvan<br> | ||
+ | <br> | ||
+ | === Himalaja: === | ||
− | + | *1960 1. JAHO, Trisul II in III, vodja S. Kersnik | |
− | + | *1969 3. JAHO, Anapurna II, vodja A. Kunaver | |
− | *1960 1. JAHO, Trisul II in III, vodja S. Kersnik | ||
− | *1969 3. JAHO, Anapurna II, vodja A. Kunaver | ||
*1974 5. JAHO, Kangbačen, vodja T. Škarja | *1974 5. JAHO, Kangbačen, vodja T. Škarja | ||
+ | <br> | ||
− | + | *1975 Makalu- prvi osemtisočak (8463m) vodja: A. Kunaver<br>Na vrhu preko južne stene: Belak, Manfreda, Ažman, Zaplotnik, Grošelj, Kotnik, Dovžan | |
− | *1975 Makalu- prvi osemtisočak (8463m) vodja: A. Kunaver<br>Na vrhu preko južne stene: Belak, Manfreda, Ažman, Zaplotnik, Grošelj, Kotnik, Dovžan | ||
*1979 Mt. Everest 8848m vodja: T. Škarja | *1979 Mt. Everest 8848m vodja: T. Škarja | ||
− | Na vrhu po zahodnem grebenu: Zaplotnik, Štremfelj, Belak, Božić, Phu | + | Na vrhu po zahodnem grebenu: Zaplotnik, Štremfelj, Belak, Božić, Phu |
− | |||
+ | <br> | ||
− | Viri: | + | Viri: |
AO Železničar, Bojan Caf AI, Zgodovina alpinizma | AO Železničar, Bojan Caf AI, Zgodovina alpinizma |
Redakcija: 13:38, 12. april 2017
Pomembnejši gorniški dogodki, ki so zaznamovali slovenski alpinizem
Vsebina
- 1 Srednji in stari vek
- 2 Organizacija- planinska društva
- 3 Alpinizem konec 19. in začetek 20. stoletja
- 4 Himalaja - začetki
- 5 Začetki v Sloveniji
- 6 Alpinizem do I svetovne vojne
- 7 Alpinizem med I. in II. svetovno vojno
- 8 Pomembnejši vzponi med vojnama
- 9 Alpinizem po II. svetovni vojni
- 10 Pomembnejše odprave - smeri
Srednji in stari vek
- Etna (3340 m)
- filozof Epedokles, 5 stoletje pr.n.š.
- cesar Hadrijan, leta 100
- Prehod Alp – Hanibal, leta 218
- Popokatepetl (5452m) – španski vojaki leta1521
- Začetki – Horace Benedict de Saussure (roj.1740)
- Prvi vzpon na Mt. Blanc 4807m leta 1786 - Michael Gabriel Paccard, Jacques Balmat
- Matterhorn – Edward Whymper, leta 1865
Organizacija- planinska društva
- prvo planinsko društvo Club Alpin v Londonu 1857
- SPD Slovensko planinsko društvo, v Ljubljani 1893
- Planinski vestnik prične izhajati 1895
Alpinizem konec 19. in začetek 20. stoletja
Trije problemi Alp 20. stoletja
- S stena Matterhorna leta 1935 - brata Toni in Franz Schmid
- S stena Grandes Jorasses leta 1935 - Martin Meir ter Rudolf Peters
- S stena Eiger-ja leta 1938 - Fritz Kasparek, Heinrich Harrer, Ludwig Voergt, Andreas Heckmair
Denali (McKinley) 6187m
- leta 1909 - Tom Lloyd. William Taylor
Aconcagua 7021m
- leta 1897 - Mattias Zurbriggen (Edward FitzGerald)
Himalaja - začetki
Trisul I (7120m)
- leta 1909 dr. Tom Longstaff
K2 (8611m)
- poskus leta 1909 vojvoda Abruški (do 7500m)
Mt. Everest
- poskusi 1921, 1922 Charles Bruce (do 8200m)
- poskus 1924 Mallory, Irvine (do 8400m ?)
- poskusi 1933, 1935, 1936, 1938 (“angleška gora”)
Nanda Devi (7816m)
- leta 1936 Tilmann, Odell
Nanga Parbat (8126m)
- poskus 1932, 1934 Willy Merkl
- poskusi 1937 in še dva krat (“nemška gora”)
Annapurna 8075m
- leta 1950 Maurice Herzog, Louis Lachenal
Mt. Everest 8848m
- leta 1953 Edmund Hillary, Tenzing Norgay
Nanga Parbat 8126m
- leta 1953 Herman Buhl
Začetki v Sloveniji
znanstveniki
- Scopoli (1758 Storžič, 1759 Grintovec)
- Hacquet (1777 Mali Triglav)
- 1778 prvi pristop na Triglav
- Luka Korošec, Miha Kos, Štefan Rožič, Lovrenc Willomitzer
prvi alpinisti
- Valentin Stanič - prvi alpinist Vzhodnih Alp
(1800 leta drugi na Grossglocknerju, 1801 prvi na Watzmannu)
- Dr. Julius Kugy – in njegovi trentarski vodniki
Jože in Andrej Komac, Anton Tožbar, Ojcinger,
- prof. dr. Johannes Frischauf
Alpinizem do I svetovne vojne
Triglav severna stena – prvi vzpon
- 1891 – Ivan Berginc
- 1906 – nemška smer
- 1910 – slovenska smer Dr. Henrik Tuma, Jože Komac
še nekaj imen:
Dr. Fran Tominšek, Fran Kocbek, Jakob Aljaž, Rudolf Badiura, Bogumil Brinšek
Alpinizem med I. in II. svetovno vojno
- Alojzij Knafeljc in označevanje poti z markacijami
- 1921 Turistovski klub Skala
- 1922-1924 Klement Jug
- 1932 plezalni vodnik: Naš alpinizem Kajzelj-Drofenik
- 1933 Plezalna tehnika Mire Marko Debelakove
Pomembnejši vzponi med vojnama
- 1926 Direktna v Špiku: Mira Marko Debelakova, Stanko Tominšek
- 1927 Levi steber Škrlatice: Čop-Jesihova-Martelane-Tominšek
- 1928 Triglav Gorenjska: Čop-Potočnik-Tominšek in Skalaška: Jesihova-Gostiša
- 1931 Skalaška smer v Škrlatici in Špiku:Jesihova-Lipovec
- 1941 Herle-Vršnik v Ojstrici - svedrovci
Alpinizem po II. svetovni vojni
- Čopov steber Triglav leta 1945 Jože Čop in Pavla Jesih
- ZP leta 1968 Belak-Sazonov-Kunaver
Pomembnejše odprave - smeri
- 1949 Krušičeva smer v Špiku: Krušič-Šilar-Novak
- 1950 Varianta Aschenbrennerja v Travniku: Debeljak-Perko
- 1950 Raz Dedca: Debeljak-Kočevar
- 1954 Zajeda v Šitah: Schara-Levstek
- 1959 Dularjeva zajeda v Jalovcu: Golob-Juvan
Himalaja:
- 1960 1. JAHO, Trisul II in III, vodja S. Kersnik
- 1969 3. JAHO, Anapurna II, vodja A. Kunaver
- 1974 5. JAHO, Kangbačen, vodja T. Škarja
- 1975 Makalu- prvi osemtisočak (8463m) vodja: A. Kunaver
Na vrhu preko južne stene: Belak, Manfreda, Ažman, Zaplotnik, Grošelj, Kotnik, Dovžan - 1979 Mt. Everest 8848m vodja: T. Škarja
Na vrhu po zahodnem grebenu: Zaplotnik, Štremfelj, Belak, Božić, Phu
Viri:
AO Železničar, Bojan Caf AI, Zgodovina alpinizma