Samoreševanje

Samoreševanje oziroma vzpenjanje po vrvi je manever, pri katerem s tehničnimi primomočki plezamo po vrvi navzgor. Med spustom po vrvi se lahko zgodi, da se moramo iz različnih vzrokov vzpeti nazaj navzgor. Lahko smo zgrešili naslednje sidrišče za spust ali smo opazili boljšo polico nekje višje in ne preostane nam nič drugega kot povratek. S samoreševanjem si kot drugi v navezi lahko pomagamo tudi pri prehodu čez težko mesto ali če kot vodeči pademo pod previs in ne moremo priti nazaj do stene. Samoreševanje lahko izvedemo z uporabo pomožnih vrvic in/ali neskončnih zank ter drsnih vozlov ali z uporabo številnih pripomočkov, ki so izdelani za vzpenjanje po vrvi. Tako sta lahko izhodiščna položaja za začetek samoreševanja naslednja:

 

• na vrv smo pripeti s pripomočkom za spust po vrvi in s samovarovanjem (pri spustih po vrvi)
• navezani smo na konec vrvi (pri plezanju)

S samoreševanjem si pomagamo v naslednjih primerih:

• pri spustu po vrvi obvisimo v previsu,ali nam med iskanjem naslednjega sidrišča za spust zmanjka vrvi;

• na sidrišču za spust se nam pri vlečenju vrvi le-ta zatakne in je zato ne moremo povleči za sabo;
• pri plezanju z varovanjem od zgoraj ne moremo niti prosto, niti tehnično preplezati težavnega mesta v smeri.

V primerih, kadar prehajamo iz spusta v vzpenjanje po vrvi, oziroma se nam po spustu vrv zatakne in je ne moremo potegniti za sabo, se vedno vzpenjamo po dveh pramenih vrvi. Po enem pramenu se vzpenjamo le v primeru, kadar imamo vrv na zgornjem sidrišču fiksirano.

Brez tega znanja se nikar ne podajajte v stene, postopke vadite redno in osvojite osnovne principe, ki veljajo pri samoreševanju.  

Tehnika samoreševanja

Pri samoreševanju poznamo več tehnik, ki se razlikujejo v pritrditvi prsnih in stopnih zank na glavno vrv. Za pritrjevanje lahko uporabimo enega od drsnih vozlov, prižemo, napravo za varovanje ali vozel garda.

 Samoreševanje z drsnima vozloma 

Ta način temelji na uporabi dveh pomožnih vrvic, ki sta del osebne plezalne opreme in ju imamo na vsaki turi vedno s seboj. Na enak način si lahko pomagamo tudi z neskončnima zankama. Pomožni vrvici pripravimo na sledeči način. Najprej vzamemo eno vrvico in z njo na glavni vrvi naredimo prusikov vozel, tako da sta iz vozla izhajajoča pramena istih dolžin. Na primerni dolžini (ko z iztegnjeno roko potisnemo vozel navzgor, naj vrvica doseže skrajno lego) naredimo vozel osmica in se v tako dobljeno zanko s pomočjo vponke z matico vpnemo v plezalni pas (to je naša prsna zanka).

Priprava prsne zanke

Prsna zanka mora biti VEDNO nad nožno zanko saj je tako samoresevanje lažje izvajati. Sedaj na isti način namestimo še drugo pomožno vrvico (to bo naša stopna/nožna zanka), vozel potisnemo čim višje, na pomožni vrvici naredimo vozel osmica ali šestica. Vozel naj bo dovolj visoko – pokrčimo tisto nogo (jo dvignemo k prsim) s katero se bomo vzpenjali in pod podplatom naredimo vozel.

Priprava nožne zanke.

Enkrat, ko se bomo začeli vzpenjati si to lahko še prilagajamo, da dosežemo najboljši izkoristek dviga. V manevrsko zanko pasu vpnemo vponko in skoznjo vpnemo oba pramena stopne zanke. To nam bo pomagalo pri dvigu z nogo.

V manevrsko zanko vpnemo vponko in skoznjo napeljemo pomožno vrvico za nožno zanko, da si olajšamo dvigovanje.

Sedaj ko imamo pomožni vrvici pripravljeni se lahko začnemo vzpenjati. Prusikov vozel stopne zanke potisnemo po vrvi navzgor in stopimo vanjo, tako da razbremenimo prsno zanko, ki jo potisnemo po vrvi navzgor in sedemo vanjo ter tako ponavljamo, dokler ne dosežemo želene višine ali sidrišča nad nami.

Izmenično obremenjevanje prsne in nožne zanke.

Samoresevanje z uporabo samozateznega varovala

Za samoreševanje lahko zelo uspešno uporabimo tudi samozatezna varovala (Reverso, ATC guide…). Da lahko v samozatezno varovalno napravo vstavimo vrv, moramo najprej  ustvariti nekaj loka na vrvi na kateri visimo. Najlažje to naredimo s pomočjo nožne zanke, ki si jo pripravimo skupaj z vponko kot kaže skica 1. Nato se dvignemo v nožni zanki in se vpnemo v prej pripravljeno vponko (skica 2). Šele sedaj lahko v plezalno vrv vstavimo samozatezno varovalno napravo v samozatezni način in si jo vpnemo v maneversko zanko na plezalnem pasu (skica 3). Ko imamo samozatezno varovalno napravo pravilno nameščeno se lahko izpnemo iz vponke s katero smo bili vpeti v stopni zanki in se počasi spustimo nižje, tako da obremenitev prenesemo na samozatezno varovalno napravo.

V stopno zanko postavimo eno nogo in istočasno, ko se s to nogo dvignemo, potegnemo tudi prosti konec vrvi iz samozatezne varovalne naprave. Nato zopet premaknemo nožno zanko višje in postopek ponovimo. Ko imamo prostega konca vrvi zadosti ga lahko vpnemo v vponko, ki je v nožni zanki (skica 4).Tako dobimo enostavni škripec, ki nam olajša vzpenjanje.

Pri takšnem načinu samoreševanja bi lahko namesto samozatezne varovalne naprave uporabili tudi garda vozel, ki bi ga izdelali v dve vponki z matico vpeti v maneversko zanko.

Prehod iz spusta v vzpenjanje po vrvi

Ta manever nam pride prav predvsem v primerih, ko se spuščamo po vrvi čez steno ali smer nazaj k vznožju. Takrat se nam lahko zgodi, da zgrešimo sidrišče ali nas odnese iz smeri. To se nam lahko zgodi tudi v Ospu v smeri Medo, ko moramo med spustom »zadeti« sidrišče. Če nam to ne uspe, nas čaka pot nazaj.

Ob spuščanju z eno roko potiskamo machardov ali prusikov vozel po vrvi navzdol. Ko želimo preiti v samoreševanje enostavno poskrbimo, da vozel opravi svojo nalogo in obvisimo na njemu.

Sedaj nad pripravo za spust namestimo enako stopno zanko kot v prejšnjem poglavju (skica 1), samo da jo tukaj namestimo preko obeh pramenov vrvi in se vpnemo  v vponko v nožni zanki (slika 5). Nato izpnemo napravo za spust po vrvi in jo zasučemo ter vpnemo z novo vponko z matico v samozateznem načinu v maneversko zanko. Ko imamo samozatezno varovalno napravo pravilno nameščeno se lahko izpnemo iz vponke s katero smo bili vpeti v stopni zanki in se počasi spustimo nižje, tako da obremenitev prenesemo na samozatezno varovalno napravo. Podremo samovarovanje, ki smo ga uporabljali pri spustu (slika 6). Sedaj samo še vpnemo prosta konca vrvi v vponko, ki je v nožni zanki (slika 7). Dobimo škripec in začnemo z vzpenjanjem.

 

 

 

 

Pri samoreševanju so možne še številne druge variacije, ki jih to poglavje ne zajema, saj je nemogoče predvideti vse situacije v katerih potrebujemo tovrstno znanje. Zato je zelo pomembno, da razumete posamezne korake in jih znate kombinirati glede na razmere v katerih ste se znašli. Pri tem je pomembno, da so vaše kombinacije brezkompromisno VARNE.

Žimarjenje

Žimarjenje je oblika vzpenjanja po vrvi, kjer se uporablja namenske pripomočke - žimarje. Tovrstna tehnika se največ uporablja pri plezanju zahtevnih smeri v velikih stenah (Yosemite, Patagonija...), kjer prvi v navezi raztežaj prepleza tehnično ali prosto, drugi pa za njim žimari, saj tako v primerjavi s plezanjem porabi manj časa in energije.Obstajata dva načina:

• žimarjenje z dvema ročnima prižemama. Pri tem se s popkovino vpemo v oba žimarja.
• žimarjenje z ročno in prsno prižemo. V manevrsko zanko pasu vpnemo prsno prižemo in jo s trakom fiksiramo na telo, v ročno prižemo pa vpnemo stopno zanko. Navzgor pomikamo samo ročno prižemo, skozi prsno pa vrv zaradi njene teže drsi samodejno.