Samoreševanje

Samoreševanje oziroma vzpenjanje po vrvi je manever, pri katerem s tehničnimi primomočki plezamo po vrvi navzgor. Med spustom po vrvi se lahko zgodi, da se moramo iz različnih vzrokov vzpeti nazaj navzgor. Lahko smo zgrešili naslednje sidrišče za spust ali smo opazili boljšo polico nekje višje in ne preostane nam nič drugega kot povratek. S samoreševanjem si kot drugi v navezi lahko pomagamo tudi pri prehodu čez težko mesto ali če kot vodeči pademo pod previs in ne moremo priti nazaj do stene. Samoreševanje lahko izvedemo z uporabo pomožnih vrvic in/ali neskončnih zank ter drsnih vozlov ali z uporabo številnih pripomočkov, ki so izdelani za vzpenjanje po vrvi. Tako sta lahko izhodiščna položaja za začetek samoreševanja naslednja: 

- na vrv smo pripeti s pripomočkom za spust po vrvi in s samovarovanjem (pri spustih po vrvi)

- navezani smo na konec vrvi (pri plezanju)

S samoreševanjem si pomagamo v naslednjih primerih:

• pri spustu po vrvi obvisimo v previsu,ali nam med iskanjem naslednjega sidrišča za spust zmanjka vrvi;

• na sidrišču za spust se nam pri vlečenju vrvi le-ta zatakne in je zato ne moremo povleči za sabo;
• pri plezanju z varovanjem od zgoraj ne moremo niti prosto, niti tehnično preplezati težavnega mesta v smeri.

V primerih, kadar prehajamo iz spusta v vzpenjanje po vrvi, oziroma se nam po spustu vrv zatakne in je ne moremo potegniti za sabo, se vedno vzpenjamo po dveh pramenih vrvi. Po enem pramenu se vzpenjamo le v primeru, kadar imamo vrv na zgornjem sidrišču fiksirano.

Brez tega znanja se nikar ne podajajte v stene, postopke vadite redno in osvojite osnovne principe, ki veljajo pri samoreševanju.  

Tehnika samoreševanja

Pri samoreševanju poznamo več tehnik, ki se razlikujejo v pritrditvi prsnih in stopnih zank na glavno vrv. Za pritrjevanje lahko uporabimo enega od drsnih vozlov, prižemo, napravo za varovanje ali vozel garda.

Samoreševanje z drsnima vozloma

Ta način temelji na uporabi dveh pomožnih vrvic, ki sta del osebne plezalne opreme in ju imamo na vsaki turi vedno s seboj. Na enak način si lahko pomagamo tudi z neskončnima zankama. Pomožni vrvici pripravimo na sledeči način. Najprej vzamemo eno vrvico in z njo na glavni vrvi naredimo prusikov vozel, tako da sta iz vozla izhajajoča pramena istih dolžin. Na primerni dolžini (ko z iztegnjeno roko potisnemo vozel navzgor, naj vrvica doseže skrajno lego) naredimo vozel osmica (slika 1) in se v tako dobljeno zanko s pomočjo vponke z matico vpnemo v plezalni pas (to je naša prsna zanka). Prsna zanka mora biti VEDNO nad nožno zanko saj je tako samoresevanje lažje izvajati. Sedaj na isti način namestimo še drugo pomožno vrvico (to bo naša stopna/nožna zanka), vozel potisnemo čim višje, na pomožni vrvici naredimo vozel osmica ali šestica. Vozel naj bo dovolj visoko – pokrčimo tisto nogo (jo dvignemo k prsim) s katero se bomo vzpenjali in pod podplatom naredimo vozel (slika 2).

Enkrat, ko se bomo začeli vzpenjati si to lahko še prilagajamo, da dosežemo najboljši izkoristek dviga. V manevrsko zanko pasu vpnemo vponko in skoznjo vpnemo oba pramena stopne zanke (slika 3). To nam bo pomagalo pri dvigu z nogo. Sedaj ko imamo pomožni vrvici pripravljeni se lahko začnemo vzpenjati. Prusikov vozel stopne zanke potisnemo po vrvi navzgor in stopimo vanjo, tako da razbremenimo prsno zanko, ki jo potisnemo po vrvi navzgor in sedemo vanjo ter tako ponavljamo, dokler ne dosežemo želene višine ali sidrišča nad nami (slika 4).

Uporaba tehničnih pripomočkov⁽*⁾

⁽*⁾princip delovanja si lahko ogledate v naslednjem podpoglavju

Za samoreševanje se v zadnjem času uporabljajo tudi moderni pripomočki in samozatezna varovala (Reverso, ATC guide…), ki nam nadomeščajo prusikov/francoski vozel prsne/stopne zanke. Postopek njihove uporabe za vzpenjanje po vrvi poteka tako, da si najprej v plezalni pas vpnete reverso in sicer v samozateznem načinu (ob obremenitvi mora blokirati). Na glavno vrv (nad reversom) namestimo ropeman ali drugo priročno prižemo (če jo nimamo, namestimo prusikov ali Machardov vozel), vanj vpnemo vponko in neskončno zanko, ki nam služi kot stopna zanka. V to vponko vpnemo še eno vponko, vanjo pa neobremenjeni del glavne vrvi. Dobili smo enostavni škripec. V stopno zanko postavimo eno nogo in istočasno, ko se s to nogo dvignemo, potegnemo tudi škripec in se dvignemo višje. Reverso v samozateznem načinu blokira, medtem potisnemo prižemo višje in ponovimo postopek.

Prehod iz spusta v vzpenjanje po vrvi

Ta manever nam pride prav predvsem v primerih, ko se spuščamo po vrvi čez steno ali smer nazaj k vznožju. Takrat se nam lahko zgodi, da zgrešimo sidrišče ali nas odnese iz smeri. To se nam lahko zgodi tudi v Ospu v smeri Medo, ko moramo med spustom »zadeti« sidrišče. Če nam to ne uspe, nas čaka pot nazaj.

Ob spuščanju z eno roko potiskamo machardov vozel po vrvi navzdol. Ko želimo preiti v samoreševanje enostavno poskrbimo, da machardov vozel opravi svojo nalogo in obvisimo na njemu. Sedaj nad pripravo za spust namestimo prižemo (ropeman, T-block…) in vanjo z vponko z matico vpnemo 120 cm neskončno zanko – pripravili smo si stopno zanko (če uporabljate pomožno vrvico, potem jo namestite s prusikovim vozlom in takoj za njim naredite vozel šestica, nato pa med oba vozla vpnete vponko z matico). V manevrsko zanko plezalnega pasu vpnemo novo vponko z matico (vpnemo jo na notranji strani zanke, tako da jo imamo med trebuhom in vponko v katero je vpeta priprava za spust). Nato se na nožni zanki dvignemo in se s to novo vponko z matico vpnemo v tisto, ki jo imamo na prižemi (Slika 2 in 3).

Slika 2: Prikaz prehoda iz spusta v dvig (Foto: Tomaž Jeras).

Slika 3: Prikaz vpetja v prižemo (Foto: Tomaž Jeras).

Obremenimo prižemo, pripravo za spust pa izpnemo in jo vpnemo v manevrsko zanko na samozatezni način ter skoznjo »pomolzemo« višek vrvi, tako da je vrv med prižemo in pripravo za spust napeta. Šele sedaj lahko podremo machardov vozel. V naslednjem koraku se zopet dvignemo na stopni zanki in izpnemo vponko z matico iz tiste, ki je vpeta v prižemo ter obremenimo pripravo za spust. V prižemo vpnemo navadno vponko, vanjo neobremenjen pramen vrvi, ki gre iz priprave za spust. Tako si pripravimo škripec, ki nam v kombinaciji s stopno zanko olajša vzpon (Slika 4 in 5). Tudi tukaj moramo stopno zanko speljati skozi vponko v manevrski zanki pasu, čeprav to na sliki ni prikazano. Če je vzpon po vrvi strm ali v primeru, da prosto visiš v zraku, potem si lahko na prosti konec vrvi (ki gre iz škripca) namestiš stopno zanko s pomočjo pomožne vrvice in prusikovega vozla ali prižeme in neskončne zanke.

Slika 4: Namestitev varovalne napreva v samozatezni način (Foto: Tomaž Jeras).

Slika 5: Izvedba dviga (Foto: Tomaž Jeras).

Padec pod previs

Včasih se nam lahko zgodi, da pri napredovanju pademo in obstanemo pod previsom, prosto viseči v zraku in stran od skale. To se še posebej rado zgodi, če kot drugi pademo v daljši prečnici. Takrat nas soplezalec ne bo mogel potegniti do stene, zato si moramo pomagati sami in sicer tako, da na vrv namestimo prižemo in z vponko z matico vanjo vpnemo 120 cm neskončno zanko, ki jo bomo uporabljali kot stopno zanko. Prižemo potisnemo po vrvi čim višje navzgor, saj se moramo z enim dvigom na nožni zanki vzpeti čim višje, da pridobimo dovolj proste vrvi med prižemo in našim vpetjem v plezalni pas (vozlom osmica). V manevrsko zanko vpnemo novo vponko z matico, dvignemo se na stopni zanki in se vpnemo v vponko na prižemi. Sedaj smo pridobili nekaj proste vrvi med vozlom osmica in prižemo. Pri tem manevru se NIKOLI ne razvežemo z glavne vrvi!

Slika 6: Samoreševanje po padcu pod previs (Foto: Tomaž Jeras).

Slika 7: Priprava na vzpenjanje po vrvi (Foto: Tomaž Jeras).

Na sproščeni del vrvi namestimo gardo ali katero drugo zavoro (npr. varovalo v samozateznem načinu - reverso, atc guide...). Gardo izdelamo v manevrski zanki plezalnega pasu in preverimo če deluje. Nato se zopet dvignemo na stopni zanki in se izpnemo iz prižeme ter obremenimo gardo. Tudi tukaj v prižemo vpnemo navadno vponko in vanjo neobremenjen pramen vrvi, ki gre iz garde. Tako si pripravimo škripec, ki nam v kombinaciji s stopno zanko olajša vzpon ter pričnemo z dvigom.

Pri samoreševanju so možne še številne druge variacije, ki jih to poglavje ne zajema, saj je nemogoče predvideti vse situacije v katerih potrebujemo tovrstno znanje. Zato je zelo pomembno, da razumete posamezne korake in jih znate kombinirati glede na razmere v katerih ste se znašli. Pri tem je pomembno, da so vaše kombinacije brezkompromisno VARNE.

Žimarjenje

Žimarjenje je oblika vzpenjanja po vrvi, kjer se uporablja namenske pripomočke - žimarje. Tovrstna tehnika se največ uporablja pri plezanju zahtevnih smeri v velikih stenah (Yosemite, Patagonija...), kjer prvi v navezi raztežaj prepleza tehnično ali prosto, drugi pa za njim žimari, saj tako v primerjavi s plezanjem porabi manj časa in energije.Obstajata dva načina:

• žimarjenje z dvema ročnima prižemama. Pri tem se s popkovino vpemo v oba žimarja.
• žimarjenje z ročno in prsno prižemo. V manevrsko zanko pasu vpnemo prsno prižemo in jo s trakom fiksiramo na telo, v ročno prižemo pa vpnemo stopno zanko. Navzgor pomikamo samo ročno prižemo, skozi prsno pa vrv zaradi njene teže drsi samodejno.