Nevarnosti v gorah: Razlika med redakcijama
| Vrstica 5: | Vrstica 5: | ||
== Objektivne nevarnosti == | == Objektivne nevarnosti == | ||
| − | Objektivne nevarnosti so tiste, na katere '''ne moremo vplivati in niso odvisne od naše volje'''. Kljub temu pa lahko z našimi ravnanji, izkušnjami, znanjem in preudarnostjo <u>zelo omejimo posledice</u> te skupine nevarnosti. Objektivne nevarnosti so: <br>- zapadno kamenje, krušljiva skala; <br>- vremenski preobrati (neurja, nevihte, strela…); <br>- prečenje snežišč poleti; <br>- živali; <br>- plazovi; <br>- ledne in snežne razmere; <br>- opasti; <br>- seraki; <br>- ledeniški svet.<br><br> | + | Objektivne nevarnosti so tiste, na katere '''ne moremo vplivati in niso odvisne od naše volje'''. Kljub temu pa lahko z našimi ravnanji, izkušnjami, znanjem in preudarnostjo <u>zelo omejimo posledice</u> te skupine nevarnosti. Objektivne nevarnosti so: <br>- zapadno kamenje, krušljiva skala; <br>- vremenski preobrati (neurja, nevihte, strela…); <br>- prečenje snežišč poleti; <br>- živali; <br>- plazovi; <br>- ledne in snežne razmere; <br>- opasti; <br>- seraki; <br>- ledeniški svet.<br><br> |
| + | |||
| + | === Zapadno kamenje in krušljiva skala<br> === | ||
| + | |||
| + | Če povprašate tuje plezalce o kvaliteti skale v naših hribih, vam bodo dejali, da imamo kamnolom. To pa zato, ker so sami vajeni res kvalitetne skale. Granit na primer je precej kompakten in plezalec redkeje naleti na krušljive odstavke. Slovenski hribi pač premorejo nekoliko bolj specifično kamnino (apnenec), ki pa roko na srce, tudi ni tako krušljiva. Skala je večinoma dobra, je pa potrebno nekaj pazljivosti. Veliko boste naredili že, če se v hribih ne boste obnašali kot v plezališču – izvajali dinamičnih gibov in se obešali ter stopali na vsako skalo, ki jo vidite. Nekaj več pozornosti je potrebne tudi '''na začetku sezone,''' ko se prvič odpravimo v stene. Takrat je kar nekaj skale bolj rahlega zdravja, saj zima povzroči (nenehno zmrzovanje in taljenje) pokanje skale. Spomladi so zato stene bolj krušljive kot ob koncu sezone (septembra), ko se že obletijo (večina materiala je že padla v dolino). <br> | ||
Redakcija: 11:50, 31. marec 2013
Alpinizem je nevaren šport. Ne pravijo zastonj, da "alpinizem ni turizem". V tem poglavju bomo spregovorili o glavnih nevarnostih, ki prežijo na plezalce v gorskem svetu. Nevarnosti lahko razdelimo v dve glavni skupini, in sicer v objektivne in subjektivne. V nadaljevanju so predstavljeni glavni »predstavniki« posamezne skupine.
Objektivne nevarnosti
Objektivne nevarnosti so tiste, na katere ne moremo vplivati in niso odvisne od naše volje. Kljub temu pa lahko z našimi ravnanji, izkušnjami, znanjem in preudarnostjo zelo omejimo posledice te skupine nevarnosti. Objektivne nevarnosti so:
- zapadno kamenje, krušljiva skala;
- vremenski preobrati (neurja, nevihte, strela…);
- prečenje snežišč poleti;
- živali;
- plazovi;
- ledne in snežne razmere;
- opasti;
- seraki;
- ledeniški svet.
Zapadno kamenje in krušljiva skala
Če povprašate tuje plezalce o kvaliteti skale v naših hribih, vam bodo dejali, da imamo kamnolom. To pa zato, ker so sami vajeni res kvalitetne skale. Granit na primer je precej kompakten in plezalec redkeje naleti na krušljive odstavke. Slovenski hribi pač premorejo nekoliko bolj specifično kamnino (apnenec), ki pa roko na srce, tudi ni tako krušljiva. Skala je večinoma dobra, je pa potrebno nekaj pazljivosti. Veliko boste naredili že, če se v hribih ne boste obnašali kot v plezališču – izvajali dinamičnih gibov in se obešali ter stopali na vsako skalo, ki jo vidite. Nekaj več pozornosti je potrebne tudi na začetku sezone, ko se prvič odpravimo v stene. Takrat je kar nekaj skale bolj rahlega zdravja, saj zima povzroči (nenehno zmrzovanje in taljenje) pokanje skale. Spomladi so zato stene bolj krušljive kot ob koncu sezone (septembra), ko se že obletijo (večina materiala je že padla v dolino).
