Oprema za plezanje snežnih smeri: Razlika med redakcijama

Iz Alpirocnik
Skoči na: navigacija, iskanje
Vrstica 18: Vrstica 18:
 
== Cepin  ==
 
== Cepin  ==
  
Za plezanje po snegu uporabljamo en ali dva cepina, odvisno od naklonine in izkušenosti posameznika. Dolžina plezalnega cepina je navadno okoli 50 cm. Cepini imajo rahlo ukrivljeno ratišče (glej sliko spodaj), saj večino časa ne plezamo v vertikali. Običajno imamo en cepin opremljen s kladivom (za zabijanje/izbijanje klinov) in drugega z lopatko (za kopanje sidrišč, ...). Vse bolj je razširjeno plezanje brez paščkov, zato se na ratišče cepinov lahko pritrdijo posebni nastavki, ki nudijo oporo in ščitijo prste (ang. griprest). Nekateri pri plezanju uporabljajo varnostne zanke (t.i. gosenice) s katerimi preprečimo izgubo cepinov, če nam zdrsnejo ali padejo iz roke. Pozorni moramo biti na trdnost ratišča cepina (imeti morajo oznako T), saj tista z oznako B niso dovolj trdna za gradnjo [[Sidrišča v snegu#Pre.C4.8Dno_sidri.C5.A1.C4.8De|prečnih sidrišč]].  
+
Za plezanje po snegu uporabljamo cepin ali dva, odvisno od naklonine in izkušenosti posameznika. Dolžina plezalnega cepina je navadno okoli 50 cm. Cepini imajo rahlo ukrivljeno ratišče (fotografija spodaj), saj večino časa ne plezamo v vertikali. Običajno imamo en cepin opremljen s kladivom (za zabijanje/izbijanje klinov) in drugega z lopatko (za kopanje sidrišč, ...). Vse bolj je razširjeno plezanje brez paščkov, zato se na ratišče cepinov lahko pritrdijo posebni nastavki, ki nudijo oporo in ščitijo prste (ang. griprest). Nekateri pri plezanju uporabljajo varnostne zanke (t.i. gosenice) s katerimi preprečimo izgubo cepinov, če nam zdrsnejo ali padejo iz roke. Pozorni moramo biti na trdnost ratišča cepina (imeti morajo oznako T), saj tista z oznako B niso dovolj trdna za gradnjo [[Sidrišča v snegu#Pre.C4.8Dno_sidri.C5.A1.C4.8De|prečnih sidrišč]].  
  
[[Image:Sneg cepini.JPG|thumb|center|400px|Slika 1: Cepin za plezanje v snegu (Vir: Petzl, Grivel)]]
+
[[Image:Sneg cepini.JPG|thumb|center|400px|Cepin za plezanje v snegu (Vir: Petzl, Grivel).]]
  
 
== Dereze  ==
 
== Dereze  ==

Redakcija: 21:09, 7. maj 2013

Oprema predstavljena v tem poglavju, je namenjena predvsem plezanju snežnih grap in pobočij zmernih težavnosti. Oprema za plezanje težkih strmih smeri po snegu/alpskem ledu, je bolj podobna opremi za plezanje lednih smeri. Opisana je sodobna oprema, ki se razlikuje od tiste, s katero so plezali včasih.

Osnovna oprema

Sem sodijo:

Cepin

Za plezanje po snegu uporabljamo cepin ali dva, odvisno od naklonine in izkušenosti posameznika. Dolžina plezalnega cepina je navadno okoli 50 cm. Cepini imajo rahlo ukrivljeno ratišče (fotografija spodaj), saj večino časa ne plezamo v vertikali. Običajno imamo en cepin opremljen s kladivom (za zabijanje/izbijanje klinov) in drugega z lopatko (za kopanje sidrišč, ...). Vse bolj je razširjeno plezanje brez paščkov, zato se na ratišče cepinov lahko pritrdijo posebni nastavki, ki nudijo oporo in ščitijo prste (ang. griprest). Nekateri pri plezanju uporabljajo varnostne zanke (t.i. gosenice) s katerimi preprečimo izgubo cepinov, če nam zdrsnejo ali padejo iz roke. Pozorni moramo biti na trdnost ratišča cepina (imeti morajo oznako T), saj tista z oznako B niso dovolj trdna za gradnjo prečnih sidrišč.

Cepin za plezanje v snegu (Vir: Petzl, Grivel).

Dereze

Za plezanje po snegu se največ uporabljajo (pol)avtomatske dereze. Njihova uporaba je bolj priporočljiva od uporabe klasičnih derez (na paščke), predvsem zaradi bolj praktičnega obuvanja in manjše verjetnosti, da se nam med plezanjem sezujejo. Poleg tega klasične dereze na paščke, v kombinaciji z neustreznim (premehkim) obuvalom, predstavljajo grožnjo za nastanek ozeblin na nogah, saj s pritrditvijo dereze preko paščkov deloma prekinemo krvni pretok v stopalih, kar vodi v hitrejši nastanek ozeblin.

Dereze namenjene plezanju v snegu imajo zaradi večje stabilnosti dva sprednja zoba (ang. bipoint), ki sta lahko postavljena vertikalno ali horizontalno. Nekateri modeli imajo že nameščeno (za nekatere pa lahko dokupimo) plastično/gumijasto zaščito proti "coklam". Njihova uporaba je zelo priporočljiva. "Cokle" so zbit sneg, ki se ob hoji po mokrem snegu sprime z derezo in bistveno oteži nadaljnjo hojo. Največja nevarnost pa je, da lahko zaradi nabiranja snega pride do zdrsa, saj zobje derez nimajo več stika s snežno podlago. Zato je treba praktično ob vsakem koraku s cepini ta sneg zbiti iz podplata oz. dereze. Z uporabo sredstev proti nastanku "cokl", t.i. "antibootov", se cokle ne delajo tako pogosto in tudi hitreje odpadejo same.
V primeru, da uporabljamo aluminijaste (lahke) dereze moramo paziti, saj se le te med hojo/plezanjem po skali hitro obrabijo.Takšne dereze se uporabljajo predvsem kot rezerva ali zasilni del opreme pri turnem smučanju, za plezanje pa niso primerne (enako velja za ALU cepine).

Slika 2: Dereze za plezanje v snegu (Vir: Petzl, Black Diamond)

Pripomočki za varovanje v snegu

Vsi pripomočki morajo biti v sneg nameščeni pravilno, (opisano v poglavju Sidrišča v snegu) saj je v nasprotnem primeru njihova uporaba nevarna.
V primeru, da imamo na dosegu skalo (plezanje po grapah), lahko uporabimo skalna varovala (klini, metulji in zatiči), vendar moramo paziti na to, da skalne razpoke niso požlejene. V primeru lednih odstavkov pa se lahko varujemo z lednimi vijaki.

Snežna sablja

Je 50 cm – 150 cm dolga (aluminijasta) palica, ki jo zabijemo v zbit sneg. Poleg varovanja, jo lahko uporabljamo tudi za pritrditev vrvi ali šotora.

Slika 3: Snežna sablja (Vir: Petzl)

Snežno sidro

Je kompaktna plošča, ki se pod pravilno obremenitvijo zarije v sneg in služi kot varovalo.

Slika 4: Snežno sidro (Vir: DMM)

Ostali pripomočki

Za izdelavo sidrišč lahko v sneg zakopljemo različne predmete – cepine, smuči, smučarske palice, nahrbtnik, ...