Ocenjevanje težavnosti

Pri ocenjevanju težavnosti turnih in alpinističnih smukov vlada še večja zmeda kot v ostalih alpinističnih panogah. Vsak alpski narod uporoablja za ocenjevanje eno ali tudi več lastnih lestvic, samosvoje pa imajo seveda tudi onstran Atlantika. Če jih vzamemo pod drobnogled opazimo, da so si med seboj zelo različne pri upoštevanju dejavnikov, ki vplivajo na težavnost in imajo zelo različno število težavnostnih razredov.

Dejavniki in vidiki težavnosti

Eden izmed razlogov za tolikšno raznolikost lestvic za ocenjevanje težavnosti smučanja v gorah je nedvomno dejstvo, da na težavnost vpliva zelo širok nabor dejavnikov, ki jih zelo težko medsebojno primerjamo, ter "skupni vtis" združimo v eno samo oceno. Pri težjih spustih je vsekakor umestno težavnost opisati po odsekih, podobno kot so pri plezanju ocenjeni posamezni raztežaji. Na tehnično težavnost posameznih odsekov tako neposredno vplivajo: strmina, izpostavljenost in razpoložljiva širina terena ter zasneženost in vrsta snega. Na skupno težavnost, ki jo dejansko občuti turni ali alpinistični smučar pa poleg navedenih tehničnih težavnosti odsekov neizpodbitno vplivajo celotno dolžina oziroma višinska razlika spusta, nadmorska višina, vremenske razmere in kot povsod seveda tudi fizična in psihična pripravljenost smučarja ter nenazadnje smučarsko znanje, kjer lahko s suverenim obvladovanjem smučarskih prvin prihranimo ogromno energije.

Stare lestvice za ocenjevanje težavnosti

Pri nas so tako kot v tujini avtorji turnosmučarskih vodnikov težavnost turnih smukov ocenjevali vsak po svoje in jih tipično razslojili v nekaj razrdedov - npr.: lahke, srednje težke in težke (Miro Črnivec - Ciril Praček, Turni smuki, 2. izdaja, 1985). Vzporedno smo za ocenjevanje alpnističnih smukov uporabljali zgornjo polovico francoske lestvice, ki pokriva celoten spekter težavnosti in bi omogočala tudi ocenjevanje turnih smukov.

Francoska lestvica za skupno oceno težavnosti spustov

F	Facile	Lahko	I
PD	Peu Difficile	Manj težko	II
AD	Assez Difficile	Dokaj težko	III
D	Difficile	Težko	IV
TD	Très Difficile	Zelo težko	V
ED	Extrême Difficile	Skrajno težko	VI
ABO	ABOminable	Ogabno, odvratno	VII

V novejših turnosmučarskih vodnikih (Igor Jenčič, Slovenija turnosmučarski vodnik, 1998; Andraž Poljanec, Turni smuki, 2003) so navedeni razredi sicer omenjeni, turni smuki pa razvrščeni v pet oziroma šest kategorij:

• nezahtevno (I) - primer: Dovška baba,
• delno zahtevno (II-) - primeri: Kotovo sedlo, Viševnik,
• zahtevno (II) - primeri: Stol, Mojstrovka, Kredarica iz Krme,
• bolj zahtevno (II+) - primeri: Koroška Rinka, Grintovec,
• zelo zahtevno (III-) - primeri: Stenar, Jalovčev ozebnik,
• izredno zahtevno (III) - primer: Turski žleb.
  

Primerjava naših ocen značilnih alpinističnih in turnih smukov s sorodnimi v tujini je razkrila opazno odstopanje - podcenjenost naših spustov v povprečju vsaj za polovico ocene. Jeseni 2011 smo aktivni turni in alpinistični smučarji ocene poskusili uskladiti s tujimi in ob tem sklenili staro francosko lestvico zamenjati s primernejšo švicarsko, ki poleg mednarodne usklajenosti nudi tudi jasnejše opise težavnostnih razredov.

Nova švicarska lestvica

Ocena	Strmina	Oblika terena (pri vzponu in spustu)	Ozki prehodi (le pri spustu)	Izpostavljenost
L Lahko	do 30°	zaobljen, gladek teren brez ovir	ni ozkih prehodov	ni nevarnosti zdrsa
N Nekoliko težko	30° in več	prevladujejo odprta pobočja s kratkimi strmimi mesti, ovire je mogoče obiti; za vzpon so potrebni okljuki	ozki prehodi so kratki in nekoliko strmi	krajši zdrsi z varnim iztekom
P Precej težko	35° in več	kratka strma mesta brez možnosti izognitve, ovire v zmerno strmem terenu zahtevajo pravilne reakcije; vzpon zahteva zanesljivo izvedbo okljukov	ozki prehodi so kratki, vendar strmi	daljši zdrsi na valovitem terenu z možnostjo zaustavitve, nevarnost poškodb
T Težko	40° in več	strma pobočja brez možnosti izognitve, številne ovire zahtevajo natančno in pravočasno izvedbo zavojev	ozki prehodi so dolgi in strmi, še je mogoče tekoče zavijanje	dolgi zdrsi, ponekod čez krajše stopnje, na trdi podlagi smrtno nevarno
Z Zelo težko	45° in več	vsesplošno zelo strm teren, pogosto prepreden s pečinami, veliko ovir na kratki razdalji	ozki prehodi so dolgi in zelo strmi, zahtevajo zavoje s preskokom ali bočno drsenje	zdrsi čez strme stopnje, smrtno nevarno
I Izjemno težko	50° in več	izjemno strma pobočja, grape in ozebniki	zaporedni ozki prehodi so dolgi in zelo strmi, lahko zahtevajo skoke čez pragove	zdrsi čez visoke strme stopnje v prepad
X Skrajno težko	55° in več	najbolj strma zasnežena pobočja, stene in vesine	zaporedni zelo ozki prehodi so zelo dolgi in izjemno strmi

Opisni pridevniki "strmo", "zelo strmo", "izjemno strmo" itn. se pri kriterijih "Oblika terena" in "Ozki prehodi" smiselno navezujejo na ustrezno strmino, torej "40° in več", "45° in več", "50° in več", ipd.

Navodila za uporabo originalne SAC lestvice niso natančno definirana, zato smo jih skupaj s kriteriji smiselno dopolnili ter prenesli v naše okolje.
Pri ocenjevanju se predpostavljajo dobre snežne in vremenske razmere ob "normalni" zasneženosti. Ocena se nanaša izključno na težavnost smučanja, časovna dolžina ture in nadmorska višina ne vplivata na oceno. Za bolj natančno opredelitev težavnosti lahko pri ocenah v srednjem delu lestvice (razen pri prvi in zadnji) uporabimo še dodatka minus (-) ali plus (+).

Osnovni kriterij za določitev težavnostne stopnje je povprečni naklon, ki se meri na dovolj visokem odseku smeri. Izpostavljenost razumemo kot  posledice namišljenega padca, ki ga smučarju ne bi uspelo zaustaviti.

Primeri ocen težavnosti turnih in alpinističnih smukov

Za ilustracijo so zanimive tako oblikovane težavnosti znanih turnih in alpinističnih smukov v naših gorah in bližnji okolici.