Vozli

Brez vozlov, nam vrv bolj malo koristi. Vozli so tisti, ki omogočajo učinkovito uporabo varovalnih pripomočkov, varno gibanje naveze v steni in so sestavni del vseh plezalnih in gorniških aktivnosti. Služijo nam tako za najbolj osnovne postopke (navezovanje, pritrditev) kot tudi za najzahtevnejše (pomoč soplezalcu, reševalna tehnika..).

Osmica

Poznamo več vrst izdelave in uporabnosti osmice. Ločimo:

- Vpleteno osmico, ki se je uveljavil kot zlati standard za navezovanje na plezalni pas predvsem zaradi majhne možnosti napake in lahke kontrole pravilnosti vozla (Slika 1)

- Osmica, ki jo naredimo na koncu vrvi in preprečuje zdrs vrvi skozi varovalni pripomoček

Osmica kot končni vozel načeloma ne potrebuje varovalnega vozla, samo konec, ki izhaja iz njega naj bo tako dolg, da dovoljuje izdelavo varovalnega vozla oziroma za dolžino debeline vrvi v centimetrih. Zlasti začetniki naj vedno izdelajo varovalni vozel, saj se s tem z gotovostjo izognemo prekratkemu koncu vrvi.

Slika 1: Vozel osmica

Bičev vozel

Bičev vozel (Slika 2) najpogosteje uporabljmo kadar plezamo daljšo smer, z vmesnimi varovališči, za pritrditev naše vrvi v sidrišče. Njegova prednost je, da lahko brez izpenjanja prilagajamo dolžino vrvi med nami in bičevim vozlom. Pri športnem plezanju se z bičevim vozlom pripenjamo tam, kjer je teren pod smerjo nevaren. Bičev vozel delamo le na vrvi, katere oba konca nista prosta (npr. na vsakem koncu je navezan plezalec). 

Slika 2: Bičev vozel

Pol-bičev vozel

Pol-bičev vozel (Slika 3) je standard za varovanje, kadar nimamo na voljo novejših varovalnih pripomočkov. V nasprotju s splošnim mnenjem, da ta vozel zelo krotoviči vrvi, je treba poudariti, da se to zgodi predvsem pri uporabi vozla pod obremenitvijo (spuščanje bremena, spust po vrvi.. .). Če pa vrv skozi vozel samo povzemamo in podajamo pa ni tako hudo. Pri njegovi uporabi moramo biti pozorni na orientacijo vratc matico, ki mora biti nujno na drugi strani, kot varovalni pramen vrvi, s katero reguliramo trenje.

Slika 3: Pol-bicev vozel

Šestica

Vozel Šestica (Slika 4) ima mnogo možnosti uporabe, najpogosteje pa ga uporabljamo za povezovanje dveh glavnih vrvi pri spustu. Pod drugim imenom ga uporabljamo za izdelavo Varovalnega vozla, ki ga naredimo za vsakim drsečim vozlom, če iz njega izhaja prost konec vrvi. Glede na svojo enostavnost je ta vozel res zelo uporaben njegova bistvena slaba lastnost pa je, da se pod obremenitvijo močno zadrgne in ga nato zelo težko razvežemo.

Slika 4: Varovalni vozel

Drsni vozli

Večjo skupino predstavljajo tudi vozli, ki jih uporabljamo za pomoč soplezalcu v stiski pri reševalnih manevrih in vzpenjanju po vrvi. Kljub množični uporabi varoval, ki omogočajo avtoblokirno varovanje drugega v navezi je potrebno še vedno poznati vozel Garda, ki nam ob uporabi dveh vponk omogoči dviganje soplezalca. Njena glavna slaba lastnost je težavno popuščanje pod obremenitvijo, zato jo uporabljamo takrat, kadar nimamo na voljo boljšega pripomočka. Za vzpenjanje po vrvi sta pri nas že dolgo časa najbolj uveljavljena vozla Prusikov (Slika 5), za vzpenjanje z vrvicami in Francoski za vzpenjanje s trakovi. Dobra lastnost prvega je da dobro drži obremenitev v obe smeri, slaba pa da ga je po zadrgnitvi težko ponovno popustiti. Francoski vozel pa zanesljivo drži le v eno smer (smer v katero izhaja prosti konec), se pa popolnoma enostavno popusti (Slika 6). V zadnjem času tudi pri nas njuno uporabo močno izpodriva Machardov vozel, ki nekako združuje dobre lastnosti obeh in sicer ga je enostavno razbremeniti in drži obremenitev v obe smeri (Slika 7). Za njegovo izdelavo je potrebna tanjša zvezana pomožna vrvica debeline ≈ 6 mm in dolžine ≈ 20 cm. Uporabljamo ga tako lahko za vzpenjanje po vrvi, samovarovanje pri spustu, zanimiva in inovativna pa je tudi njegova uporaba kot nadomestka avtoblokirnega sistema oz. garde (Slika 2). Pri tem je potrebno paziti, da glavna vrv poteka skozi vponko. V primeru prevelikega trenja vrvice ob vrv je potrebno le to napeljati skozi drugo vponko.

Slika 5: Prusikov vozel

Slika 6: Francoski vozel

Slika 7: Machardov vozel

Najlonski vozel

Je precej priljubljen vozel (Slika 8) za navezovanje na plezalni pas, katerega pa se je zaradi nesreč povezanih z njim oprijel bolj slab sloves. Nesreče so izhajale iz njegove napačne uporabe, zato je pri uporabi tega vozla pomembna pravilna izdelava. Zlasti pomembna je izdelava varovalnega vozla, saj lahko drugače vrv spolzi iz vozla. Njegova bistvena prednost je, da se pri obremenitvi ne zategne tako kot osmica, zato je še posebej priljubljen med športnimi plezalci, kjer so padci pogostejši.

Slika 8: Najlonski vozel

Podaljševalni vozel

Služi povezovanju dveh (lahko tudi različno debelih) vrvi (Slika 9). Oba konca, ki izhajata iz vozla naj bosta tako dolga, da omogočata izdelavo varovalnega vozla (glej sliko 4).

Slika 9: Podaljševalni vozel

Kravatni vozel

Uporabljanmo ga za povezovanje najlonskega traku v neskončno zanko (Slika 10). Posebej pazimo, da se pramena ves čas med vpletanjem prilegata. Pri uporabi naj bo vozel ob strani, da ni neposredno obremenjen. Vozel počasi drsi zato pazimo, da iz vozla gledajo dovolj dolgi prameni (min.10cm). Še posebej drseči so, če so izdelani z novimi najlonskimi trakovi.

Slika 10: Kravatni vozel

Kavbojski vozel

Se uporablja za pritrjevanje trakov, pomožnih vrvic na cepin ali druge fiksne točke, za pritrjevanje popkovine na plezalni pas. Kavbojskega vozla nikoli ne smemo uporabljati za fiksacijo vrvi, saj ta vozel (Slika 11) ni fiksen in se lahko ob obremenitvi enega pramena premakne.

Slika 11: Kavbojski vozel

Polvozel

Uporabljamo ga za aretacijo glavni vrvi in ga vedno zaključimo z varovalnim vozlom (npr. blokada glavne vrvi v primeru padca soplezalca, blokada glavne vrvi pri prehodih iz dviganja v spuščanje padlega soplezalca ali obratno). Slika 12 in Slika 13

Slika 12: Polvozel

Slika 13: Polvozel (II)

Ambulantni vozel

V praksi se najpogosteje uporablja za povezovanje vrvi če jih nosimo na hrbtu. Njegova glavna prednost je, da se ob obremenitvi samozateza (Slika 14).

Slika 14: Ambulantni vozel

Sidriščna zanka

Izdelujemo jo iz trakov in jo uporabljamo za center sidrišča. Uporabljamo jo lahko tudi kot končni vozel na vrvi. Njena prednost je da se ob obremenitvi ne zategne preveč in jo nato zlahka razdemo (Slika 15).

Slika 15: Sidriščna zanka

Garda vozel

Kljub množični uporabi varoval, ki omogočajo samozatezno varovanje drugega v navezi, je potrebno še vedno poznati vozel garda, ki nam ob uporabi dveh vponk omogoči dviganje soplezalca. Njegova glavna slaba lastnost je težavno popuščanje pod obremenitvijo, zato ga uporabljamo takrat, kadar nimamo na voljo boljšega pripomočka. Lahko ga izdelamo z dvema enakima vponkama brez matice (Slika 16) oz. z dvema vponkama z matico, ki imata vratca obrnjena navzven (Slika 17). Pomembno je, da se ga naučimo razrahljati pod obremenitvijo (Slika 18).

Zaključek

Pri uporabi vozlov je potrebno biti natančen in dosleden. Napačno izdelani vozli navadno tudi izgledajo čudno, zato je vizualni pregled (tudi našega soplezalca) zelo pomemben. Ob tem velja povdariti, da je potrebno predno nove vozle uporabljamo pri plezanju in varovanju le te do potankosti obvladati in se za njihovo uporabo odločati na podlagi njihovih dobrih in slabih lastnosti.