Ledeniška naveza: Razlika med redakcijama
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
| − | Glavna nevarnost, ki preži na ledeniku, so ledeniške razpoke. Padec vanje je lahko usoden bodisi zaradi poškodb bodisi zaradipodhladitve. Kljub temu, da se po ledeniku praviloma gibljemo navezani, se v določenih primerih lahko odločimo,da vrvi ne uporabimo.Ob ustreznih pogojih(dobra vidljivost, dnevna svetloba, nerazgiban ledenik) je to običajno poleti, ko je ledenik brez snega in so razpoke dobro vidne, ali pa pozimi, ko se po njem gibljemo s smučmi in je dodobra pokrit s snegom. V vseh ostalih primerih se je za gibanje po ledeniku potrebno navezati. | + | Glavna nevarnost, ki preži na ledeniku, so ledeniške razpoke. Padec vanje je lahko usoden bodisi zaradi poškodb bodisi zaradipodhladitve. Kljub temu, da se po ledeniku praviloma gibljemo navezani, se v določenih primerih lahko odločimo,da vrvi ne uporabimo.Ob ustreznih pogojih(dobra vidljivost, dnevna svetloba, nerazgiban ledenik) je to običajno poleti, ko je ledenik brez snega in so razpoke dobro vidne, ali pa pozimi, ko se po njem gibljemo s smučmi in je dodobra pokrit s snegom. V vseh ostalih primerih se je za gibanje po ledeniku potrebno navezati. |
== Osnovna pravila == | == Osnovna pravila == | ||
| Vrstica 7: | Vrstica 7: | ||
Pri ledeniški navezi kršimo osnovno pravilo v alpinizmu – kadar si navezan, varuj (kljub temu pa smo ves čas na preži!) | Pri ledeniški navezi kršimo osnovno pravilo v alpinizmu – kadar si navezan, varuj (kljub temu pa smo ves čas na preži!) | ||
| − | <br> | + | == <br> Načini navezave == |
| + | |||
| + | Obstaja mnogo načinov navezave, ki nam jih narekujejo | ||
| + | |||
| + | * število članov naveze, | ||
| + | *dolžina vrvi in | ||
| + | *razmere na ledeniku. | ||
| + | |||
| + | Na eno vrv (dolžine 60m) se lahko navežejo do štirje. Značilnost ledeniške naveze je v razdelitvi vrvi na: | ||
| + | |||
| + | # varovalni del, ki povezuje člane naveze, | ||
| + | # reševalni del, torej prosti, neporabljeni konec vrvi, ki ga prenašamo s seboj v nahrbtniku in omogoča izvedbo reševalnih<br>manevrov. | ||
| + | |||
| + | Najobičajnejše so dvo- in tričlanske naveze. Številčnejše naveze niso samo nefunkcionalne–počasne in okorne– pač pa tudi nevarne, saj zaradi krajših medsebojnih razdalj obstaja verjetnost, da v razpoko pade več ljudi naenkrat. Razdaljo med člani naveze določa tudi stanje ledenika, ki zavisi od razmer. Bolj, kot so razmere neugodne (svež sneg, prekrite razpoke,megla), večja mora biti razdalja. Prvi in zadnji član se navežeta tako,<br>da jima na koncih ostane vsaj 5 metrov reševalne vrvi več, kot znaša njuna razdalja do prvega soseda na vrvi. | ||
| + | |||
| + | |||
== Gibanje po ledeniku == | == Gibanje po ledeniku == | ||
Redakcija: 17:06, 9. december 2011
Glavna nevarnost, ki preži na ledeniku, so ledeniške razpoke. Padec vanje je lahko usoden bodisi zaradi poškodb bodisi zaradipodhladitve. Kljub temu, da se po ledeniku praviloma gibljemo navezani, se v določenih primerih lahko odločimo,da vrvi ne uporabimo.Ob ustreznih pogojih(dobra vidljivost, dnevna svetloba, nerazgiban ledenik) je to običajno poleti, ko je ledenik brez snega in so razpoke dobro vidne, ali pa pozimi, ko se po njem gibljemo s smučmi in je dodobra pokrit s snegom. V vseh ostalih primerih se je za gibanje po ledeniku potrebno navezati.
Osnovna pravila
- po ledeniku ne hodimo sami,
- pri sebi imamo ustrezno opremo (katero – našteti),
- vedno smo navezani,
- obvladati moramo reševanje iz ledeniških razpok,
- ustrezna zaščita pred mrazom (tudi kadar je toplo),
- ustrezna zaščita pred soncem (tudi kadar ga ni).
Pri ledeniški navezi kršimo osnovno pravilo v alpinizmu – kadar si navezan, varuj (kljub temu pa smo ves čas na preži!)
Obstaja mnogo načinov navezave, ki nam jih narekujejo
- število članov naveze,
- dolžina vrvi in
- razmere na ledeniku.
Na eno vrv (dolžine 60m) se lahko navežejo do štirje. Značilnost ledeniške naveze je v razdelitvi vrvi na:
- varovalni del, ki povezuje člane naveze,
- reševalni del, torej prosti, neporabljeni konec vrvi, ki ga prenašamo s seboj v nahrbtniku in omogoča izvedbo reševalnih
manevrov.
Najobičajnejše so dvo- in tričlanske naveze. Številčnejše naveze niso samo nefunkcionalne–počasne in okorne– pač pa tudi nevarne, saj zaradi krajših medsebojnih razdalj obstaja verjetnost, da v razpoko pade več ljudi naenkrat. Razdaljo med člani naveze določa tudi stanje ledenika, ki zavisi od razmer. Bolj, kot so razmere neugodne (svež sneg, prekrite razpoke,megla), večja mora biti razdalja. Prvi in zadnji član se navežeta tako,
da jima na koncih ostane vsaj 5 metrov reševalne vrvi več, kot znaša njuna razdalja do prvega soseda na vrvi.
Gibanje po ledeniku
zahteva nenehno pozornost, še posebej pa:
- pri prehodih čez snežne mostove,
- pri skokih čez ledeniške potoke,
- pri skokih čez razpoke,
- pri prečenju ledeniških razpok,
- pri hoji po ledeniški moreni,
- pri vračanju čez ledenik (jutro – večer).
Pri padcu je pomembno, da ga čimprej zaustavimo. Vkopljemo noge, s čimer prenesemo težo padlega s pasu na noge. Nato pričnemo z reševanjem iz ledeniške razpoke (naslednje poglavje).
