Sidrišča za spust v ledu: Razlika med redakcijama
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
− | Poznamo dve vrsti sidrišč za spust v ledu in sicer sidrišče Abalakov in sidrišče za spust na lednem vijaku. | + | Poznamo dve vrsti sidrišč za spust v ledu in sicer sidrišče [[Abalakov]] in sidrišče za spust na lednem vijaku. |
= Sidrišče za spust na lednem vijaku<br> = | = Sidrišče za spust na lednem vijaku<br> = |
Redakcija: 12:37, 26. oktober 2011
Poznamo dve vrsti sidrišč za spust v ledu in sicer sidrišče Abalakov in sidrišče za spust na lednem vijaku.
Sidrišče za spust na lednem vijaku
Ena od možnosti za spust ob vrvi po ledu, je spust na ledni vijak. Kljub temu, da je ta način zelo zanesljiv, se ga poslužujemo le v primeru, ko nimamo možnosti za izdelavo sidrišča Abalakov! Sidrišče Abalakov je vseeno bolj zanesljivo, zaradi večje stične površine z ledom in narave sidrišča (povsem fiksno sidrišče). Pri spustu na ledni vijak se spuščamo le na eno točko, kar pomeni, da mora biti ta nujno 100% zanesljiva. Poleg tega, da se spuščamo samo na eno točko, sta tveganji pri spustu na ledni vijak še to, da se nam vijak ob potegu vrvi ne izvije, ter padajoča oprema, ki jo potegnemo za seboj in nas lahko zadane.
Prednost spusta na ledni vijak je poleg tega, da zanj potrebujemo manj ledu in prostora še to, da za seboj ne puščamo nobene opreme, saj vijak potegnemo za seboj.
Za izdelavo sidrišča za spust na lednem vijaku potrebujemo: Ledni vijak daljše dolžine (vsaj 16cm, raje več), pomožno vrvico, vponko z matico ter sistem vponk.
Izdelava:
1. Na vijak, skozi luknjo za vponko privežemo pomožno vrvico, z osmico ali polovico podaljševalnega vozla
2. Preko navoja vijaka nataknemo zanko iz športno-plezalnega sistema, ali za to prilagodimo neskončno zanko, na kateri naredimo dva vozla (šestica).
3. V drug konec zanke vpnemo vponko z matico, tako da vratca gledajo stran od ledu.
4. Vijak uvijemo v led, v tem primeru nekaj stopinj nad pravokotnico, saj tako preprečimo, da bi nam ob potegu vrvi pomožna vrvica zdrsnila z vijaka
5. Vijak večkrat uvijemo in izvijemo, da zagotovimo gladko drsenje navoja v ledu. Ob potegu vrvi se bo moral vijak gladko izviti, da ga bomo lahko potegnili za seboj!
6. Uvijemo vijak in pri tem pazimo, da se pomožna vrvica lepo navija okoli vijaka. Ko vijak uvijemo do konca, naredimo s pomožno vrvico še dva do tri ovoje, s čimer se prepričamo, da se bo vijak ob potegu vrvi dejansko odvil do konca.
7. V vponko z matico vpnemo glavno vrv. V primeru, da uporabljamo za spust dvojno vrv, vozel obvezno namestimo na levo stran vponke, da se nam ob potegu ne bo zataknil!
8. Na levem pramenu vrvi, pod vozlom s katerim sta povezani vrvi napravimo osmico in nato v njo privežemo prost konec pomožne vrvice z vijaka. Pomožna vrvica, ki teče od vijaka do glavne vrvi, mora biti zadosti dolga, da ni napeta, saj sicer obstaja nevarnost, da bi se vijak predčasno odvil!
9. Na glavno vrv tako kot je običajno namestimo napravo za spuščanje po vrvi, ter si zapomnimo kater pramen vrvi moramo potegniti.
10. Po končanem spustu vrvi dokončno razpletemo in ločimo. Oba pramena morata biti povsem prosta, da bomo lahko izvili vijak.
11. Vrv, katero vlečemo, potegnemo s hitrim, dolgim in močnim sunkom, saj tako zagotovimo, da se vijak v celoti izvije iz ledu.
Pri spustu na ledni vijak pazimo, da po opravljenem spustu novo sidrišče obvezno umaknemo iz vpadnice zgornjega sidrišča. Padajoča oprema nas lahko namreč ob padanju poškoduje! V primeru, da se spušča več ljudi, se vsi spustijo na sidrišče iz večih točk, le zadnji na en vijak, ki ga potegne za seboj. Sidrišče za spust na ledni vijak je namenjeno le enkratni uporabi.