Sidrišča za spust v snegu: Razlika med redakcijama
| (43 vmesnih redakcij 7 uporabnikov ni prikazanih) | |||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
| − | Kadar se v zimskih | + | Kadar se v zimskih oziroma v snežnih razmerah odločimo za [[Spust po vrvi|spust]] in <span style="line-height: 1.5em;">nimamo</span><span style="line-height: 1.5em;"> na voljo fiksnih pritrditvenih točk, kot so klini v skali ali drevesa, se lahko odločimo za izdelavo sidrišča za spust v snegu. </span> |
| + | |||
| + | Pri izdelavi sidrišča za spust v snegu si moramo najprej urediti varno stojišče in nato poskrbeti za dobro nosilnost in zanesljivost sidrišča. Za izdelavo tovrstnih sidrišč največkrat uporabljamo cepine, ki jih pri spustu ne smemo pustiti za nami, saj je brez cepinov nadaljnje sestopanje nemogoče. Poleg tega načina lahko uporabimo tudi metodo spuščanja po vrvi s snežnih krožnikov.<br> | ||
== Metoda spusta v snegu na dva cepina == | == Metoda spusta v snegu na dva cepina == | ||
| − | Metoda spuščanja na dveh cepinih, ki ju po spustu potegnem za seboj, je | + | Metoda spuščanja na dveh cepinih, ki ju po spustu potegnem za seboj, je najbolj uveljavljena. Kakovost tovrstnega sidrišča je močno odvisna od kakovosti snega. Velja načelo, da bolj, kot je sneg predelan in trd, laže bomo izdelali sidrišče za spust. Če imamo na voljo samo področje s pršičem, nepredelanim snegom ali suhim snegom, je sidrišče za spust v snegu praktično nemogoče izdelati. Do določene mere lahko v takšnih razmerah s teptanjem snega povečamo nosilnost sidrišča, vendar pri popolnoma suhem snegu ali čisto mokrem snegu (gnilcu) teptanje snega podre še zadnjo strukturo snežink, kar popolnoma onemogoči izdelavo sidrišča. |
| + | |||
| + | Pri izdelavi sidrišča za spust na dva cepina upoštevamo naslednja navodila. | ||
| + | |||
| + | *Prvi cepin pripravimo enako kot za osnovno horizontalno T-sidrišče – z najlonskim trakom (le da v tem primeru kanala, v katerem je položen cepin, ne zasujemo), kamor bomo vpeli vponko z matico, ki nam bo služila kot center sidrišča za spust. | ||
| + | *Drugi cepin položimo na spodnji rob luknje, v katerem kot T-sidrišče leži prvi cepin. Položiti ga moramo tako, da ne bo takoj zdrsnil iz položaja, hkrati pa ne sme biti preveč utrjen, ker ga v tem primeru ne bomo mogli potegniti za seboj. V glavo prvega in drugega cepina pritrdimo pomožno vrvico in ju tako povežemo. To bo pozneje omogočilo izvlek obeh cepinov. | ||
| + | *Še eno pomožno vrvico pritrdimo v glavo prvega cepina, ki je v jami, in jo napeljemo prek drugega cepina do vponke. Vponko vpnemo na vrv, po kateri se bomo spustili. Pomembno je, da je pomožna vrvica ohlapna! | ||
| + | *Spustimo se po '''OBEH''' pramenih vrvi.<br> | ||
| + | *Ko zaključimo spust po vrvi, potegnemo tisti pramen, na katerem sta z vponko povezana glavna vrv in pomožna vrvica. Pramen vrvi, ki ga vlečemo, si lahko označimo z vponko. Povlečemo sunkovito, ker je tako večja verjetnost, da bomo uspešno potegnili iz jame prvi cepin. Pazimo, da nas na spodnjem sidrišču padajoča cepina ne poškodujeta.<br> | ||
| + | |||
| + | [[Image:Sidrisca za spust v snegu dva cepina.jpg|thumb|center|400px|Sidrišče za spust v snegu na dva cepina.]] | ||
| + | |||
| + | <br> | ||
| + | |||
| + | Drugi način, mogoče enostavnejši za izvedbo (a morate biti pri izdelovanju zelo natančni) pa prikazuje spodnja skica. Namestitev cepinov je enaka, kot pri predhodnem načinu. Oba cepina povežete s pomožno vrvico, glavno vrv pa na cepin v jarku namestite z bičevim vozlom (vozel naredite na sredini vrvi, tako da iz vozla izhajata dva enako dolga konca vrvi). En pramen vrvi namestite preko gornjega (položenega) cepina in to je pramen, s katerim boste cepina potegnila za seboj. Ta pramen morate z vponko pripeti na plezalni pas iz dveh razlogov: | ||
| + | |||
| + | - tako veste kateri pramen je potrebno potegniti; | ||
| + | |||
| + | - v močnem vetru vam pramen ne more pobegniti. Če se to zgodi, potem ne morete potegniti cepinov za sabo. | ||
| + | |||
| + | Spust opravite po spodnjem pramenu (tistem, ki je nameščen v snežnem kanalčku in izhaja neposredno iz bičevega vozla), ki mora imeti na koncu vozel. Ko želimo cepina potegniti za seboj, moramo to storiti sunkovito. | ||
| + | |||
| + | <br> | ||
| + | |||
| + | [[Image:Spust na dva cepina - var2.jpg|thumb|center|400px|Drugi način spusta na dva cepina.]] | ||
| − | == | + | == Metoda spusta na snežni krožnik == |
| − | + | Metoda spusta na snežni krožnik je tehnično podobna metodi spusta na snežno (ledno) gobo, razlikuje pa se predvsem glede dimenzije izdelave. Premer snežnega krožnika mora biti večji kot 1,5 m, odvisen pa je predvsem od kakovosti snega. Posebno pozornost je potrebno posvetiti sestavi snežne odeje, da pri izdelavi ne pridemo do zelo mehke plasti, ki bi jo lahko pozneje med spustom z vrvjo prerezali. | |
| − | + | Kanal naj bo globok vsaj 30 cm. Oblika krožnika naj bi spominjala na obliko kapljice zaradi boljšega poteka vrvi pri samem spustu. Spuščamo se po obeh pramenih – tudi v primeru, da oba konca vrvi povežemo z vponko z matico (zaradi boljše nalege in poteka vrvi). Tako kot pri ledni gobi tudi v tem primeru potegnemo vponko z matico za seboj.<br> | |
| − | + | [[Image:Snezni kroznik.jpg|thumb|center|500px|Izdelava snežnega krožnika (Vir: Petzl)]] | |
| − | + | [[Image:Ledena goba.JPG|thumb|center|500px|Ledena goba na ledeniku, pripravljena za spust (Foto: Anderle Aljaž)]] | |
Trenutna redakcija s časom 09:01, 16. april 2015
Kadar se v zimskih oziroma v snežnih razmerah odločimo za spust in nimamo na voljo fiksnih pritrditvenih točk, kot so klini v skali ali drevesa, se lahko odločimo za izdelavo sidrišča za spust v snegu.
Pri izdelavi sidrišča za spust v snegu si moramo najprej urediti varno stojišče in nato poskrbeti za dobro nosilnost in zanesljivost sidrišča. Za izdelavo tovrstnih sidrišč največkrat uporabljamo cepine, ki jih pri spustu ne smemo pustiti za nami, saj je brez cepinov nadaljnje sestopanje nemogoče. Poleg tega načina lahko uporabimo tudi metodo spuščanja po vrvi s snežnih krožnikov.
Metoda spusta v snegu na dva cepina
Metoda spuščanja na dveh cepinih, ki ju po spustu potegnem za seboj, je najbolj uveljavljena. Kakovost tovrstnega sidrišča je močno odvisna od kakovosti snega. Velja načelo, da bolj, kot je sneg predelan in trd, laže bomo izdelali sidrišče za spust. Če imamo na voljo samo področje s pršičem, nepredelanim snegom ali suhim snegom, je sidrišče za spust v snegu praktično nemogoče izdelati. Do določene mere lahko v takšnih razmerah s teptanjem snega povečamo nosilnost sidrišča, vendar pri popolnoma suhem snegu ali čisto mokrem snegu (gnilcu) teptanje snega podre še zadnjo strukturo snežink, kar popolnoma onemogoči izdelavo sidrišča.
Pri izdelavi sidrišča za spust na dva cepina upoštevamo naslednja navodila.
- Prvi cepin pripravimo enako kot za osnovno horizontalno T-sidrišče – z najlonskim trakom (le da v tem primeru kanala, v katerem je položen cepin, ne zasujemo), kamor bomo vpeli vponko z matico, ki nam bo služila kot center sidrišča za spust.
- Drugi cepin položimo na spodnji rob luknje, v katerem kot T-sidrišče leži prvi cepin. Položiti ga moramo tako, da ne bo takoj zdrsnil iz položaja, hkrati pa ne sme biti preveč utrjen, ker ga v tem primeru ne bomo mogli potegniti za seboj. V glavo prvega in drugega cepina pritrdimo pomožno vrvico in ju tako povežemo. To bo pozneje omogočilo izvlek obeh cepinov.
- Še eno pomožno vrvico pritrdimo v glavo prvega cepina, ki je v jami, in jo napeljemo prek drugega cepina do vponke. Vponko vpnemo na vrv, po kateri se bomo spustili. Pomembno je, da je pomožna vrvica ohlapna!
- Spustimo se po OBEH pramenih vrvi.
- Ko zaključimo spust po vrvi, potegnemo tisti pramen, na katerem sta z vponko povezana glavna vrv in pomožna vrvica. Pramen vrvi, ki ga vlečemo, si lahko označimo z vponko. Povlečemo sunkovito, ker je tako večja verjetnost, da bomo uspešno potegnili iz jame prvi cepin. Pazimo, da nas na spodnjem sidrišču padajoča cepina ne poškodujeta.
Drugi način, mogoče enostavnejši za izvedbo (a morate biti pri izdelovanju zelo natančni) pa prikazuje spodnja skica. Namestitev cepinov je enaka, kot pri predhodnem načinu. Oba cepina povežete s pomožno vrvico, glavno vrv pa na cepin v jarku namestite z bičevim vozlom (vozel naredite na sredini vrvi, tako da iz vozla izhajata dva enako dolga konca vrvi). En pramen vrvi namestite preko gornjega (položenega) cepina in to je pramen, s katerim boste cepina potegnila za seboj. Ta pramen morate z vponko pripeti na plezalni pas iz dveh razlogov:
- tako veste kateri pramen je potrebno potegniti;
- v močnem vetru vam pramen ne more pobegniti. Če se to zgodi, potem ne morete potegniti cepinov za sabo.
Spust opravite po spodnjem pramenu (tistem, ki je nameščen v snežnem kanalčku in izhaja neposredno iz bičevega vozla), ki mora imeti na koncu vozel. Ko želimo cepina potegniti za seboj, moramo to storiti sunkovito.
Metoda spusta na snežni krožnik
Metoda spusta na snežni krožnik je tehnično podobna metodi spusta na snežno (ledno) gobo, razlikuje pa se predvsem glede dimenzije izdelave. Premer snežnega krožnika mora biti večji kot 1,5 m, odvisen pa je predvsem od kakovosti snega. Posebno pozornost je potrebno posvetiti sestavi snežne odeje, da pri izdelavi ne pridemo do zelo mehke plasti, ki bi jo lahko pozneje med spustom z vrvjo prerezali.
Kanal naj bo globok vsaj 30 cm. Oblika krožnika naj bi spominjala na obliko kapljice zaradi boljšega poteka vrvi pri samem spustu. Spuščamo se po obeh pramenih – tudi v primeru, da oba konca vrvi povežemo z vponko z matico (zaradi boljše nalege in poteka vrvi). Tako kot pri ledni gobi tudi v tem primeru potegnemo vponko z matico za seboj.
