Spust s prevzemanjem

Uvod

Spust s prevzemanjem je manever, ki ga lahko uporabimo kadar je naš soplezalec pod nami (nižje od sidrišča):
- soplezalec je padel ali omagal ko je plezal kot drugi.
- soplezalec je v vodstvu padel in je nižje od sidrišča. 
Če se v teh situacijah odločimo da zaključimo vzpon in se po vrvi spustimo nazaj pod steno, lahko to izvedemo brez dvigovanja soplezalca do sidrišča. To izvedemo z manevrom spusta s prevzemanjem.

Reševanje soplezalca je ena izmed najbolj zahtevnih in nevarnih situacij med plezanjem. Zaradi posledic, ki sledijo našim morebitnim napakam, je potrebno manevre opravljati z vso resnostjo in zbranostjo. Pri izdelavi sidrišč za spust moramo kline zabiti tako, da so 100-odstotno zanesljivi. Tu ne sme biti prostora za napake. Ko nas enkrat ujamejo noč, nevihta, mraz ali megla, postane reševanje še toliko bolj zahtevno in nevarno zaradi omejene vidljivosti, mokrih vrvi in otežene orientacije.

Reševanje padlega

V izrednih situacijah, kamor padec soplezalca vsekakor sodi, je nemogoče predvideti vse možne situacije in posledično seveda tudi njihove rešitve. Na srečo se to tudi ne dogaja kar pri vsaki alpinistični turi. Če pa že pride do tega, potem je naša prva skrb ugotoviti stanje padlega (ponesrečenca). In če je težko poškodovan, potem je brez dvoma na kar najhitrejši način potrebno priti do njega in ga oskrbeti. Šele potem bomo razmišljali, kakšen postopek (manever) bomo uporabili za njegovo reševanje. Torej nima smisla, da se npr. najprej odločamo za dviganje, če pa poškodovani v bistvu zelo hitro potrebuje, da mu ustavimo krvavitev. 

Če se padec prvega v navezi konča nad varovališčem, potem ga bomo spustili do varovališča. Če zaradi njegovih poškodb in tudi zaradi terena to ne bo mogoče (ali pa recimo nevarno za ponesrečenca), potem se bo treba povzpeti do njega (aretacija in prenos obremenitve na sidrišče, vzpon s samoreševanjem do njega, oskrba in potem nadaljni postopki). Uporabiti bo potrebno vse znanje in včasih verjetno tudi improvizacije, da bomo vse uredili. 

Če bo soplezalec obvisel nad nami izven vpadnice, potem bo vse še težje. Aretacija in prenos obremenitve na sidrišče, s samoreševanjem navzgor bo vrvi do zadnje varovalne točke, ureditev novega sidrišča, morebitna oskrba padlega, vračanja nazaj na prejšnje sidrišče, sprostitev vrvi, ki gre do zgornjega novega sidrišča, ponovno s samoreševanjem navzgor do zgornjega sidrišča.

Situacij je lahko vse polno in so različne, vedno pa bomo na koncu morali ponesrečenca ali dvigniti do sebe ali pa se spustiti do njega.

Zato v osnovi lahko ločimo dva načina:
a)    spuščanje ponesrečenca do primernega mesta in potem naš spust do njega
b)    dviganje ponesrečenca do našega varovališča in potem spust z njim

Vsekakor je prva varianta fizično mnogo lažja in tudi hitrejša, v določenih okoliščinah pa bomo verjetno precenili, da je našega soplezalca bolje najprej potegniti do nas.

 

A) spust k ponesrečencu in potem skupni spust do primernega mesta

(opomba: za osnovo smo vzeli minimalno opremo vponk z matico, ki jih mora imeti naveza: 7 vponk z matico)
–tisti, ki varuje prvega, jih ima na varovališču 3 (ena v klinu, ena v centru in ena za varovalni pripomoček)
-tisti, ki varuje drugega, jih ima na varovališču 4 (ena v klinu, ena v centru in dve v varovalnem pripomočku na avtoblok sistem)

Primer: soplezalec pade mimo nas pod naše varovališče, odločili smo se za varovanje z ploščico (reverso) na pas

 

Varovanje s ploščico (reverso) na pas

 

Po zaustavitvi padca sledi najprej aretacija (polvozel + varovalni), tako da imamo proste roke za nadaljne reševanje

 

Aretacija (polvozel + varovalni)

 

Sedaj imamo proste roke

 

Ker smo se odločili, da se bomo spustili do njega, naredimo pod dosedanje sidrišče (ker bi dodatno opremo morda še potrebovali) novo sidrišče s pomožno vrvico

 

Izdelava novega sidrišča s pomožno vrvico

 

Prenesemo obremenitev z novo pomožno vrvico (lahko bi bila tudi neskončna zanka) v navadno vponko – vponke z matico so namreč trenutno vse zasedene (polbič, polvozel ali mulin vozel, varovalni vozel)

 

Namestitve pomožne vrvice za prenos obremenitve

 

Podremo aretacijo na reversu in padlega počasi spustimo, tako da vso težo prevzame pomožna vrvica

 

Prenos obremenitve

 

Takoj za tem naredimo dodatno varovanje na navadno vponko (vponke z matico so še vedno vse zasedene). Tu je smiselno uporabiti bičev vozel, ki ga lahko zelo dobro reguliramo (lahko pa uporabimo tudi šestico oziroma osmico)

 

Dodatno varovanje glavne vrvi

 

Izpnemo vrv iz reversa in tako smo dobili vponko z matico, ki jo uporabimo za izdelavo popkovine

 

Izpenjanje Reversa

 

Ker smo zavarovani s popkovino, se lahko odvežemo z glavne vrvi (slika A), podremo naše dosedanje sidrišče in s tem dobimo 2 vponki z matico (slika B)
 

Slika - A

 

Slika - B

Spust s prevzemanjem

Eno od teh dveh vponk z matico damo v center sidrišča, speljemo skozenj vrv, naredimo vozel na koncu in jo spustimo navzdol 

Namestitev vrvi v centralno točko sidrišča

 

Z drugo vponko z matico na koncu vrvi, po kateri se bomo spuščali, naredimo samovarovanje.

Namestitev samovarovanja na glavno vrv

 

Sedaj lahko izpnemo popkovino, saj smo s samovarovanjem dobro varovani.

Podiranje popkovine

 

Vpnemo vrv v reverso za spust –slika 1 in tako lahko podremo dodatno varovanje (back up) – slika 2

Nameščanje varovala

Podremo backup varovanje na glavni vrvi

 

Dobro zategnemo vrv in počasi prenesemo obremenitev iz pomožne vrvice na glavno vrv. Z našo težo tako omogočimo, da padli ostane na mestu.

Prenos obremenitve

Sledi spust do padlega.

Spust do padlega

 

Uporabimo njegovo vponko z matico.

Image18.jpeg

 

Ki jo vpnemo v našo popkovino, vse skupaj pa v meneversko zanko na pasu padlega. Tako ga pri nadaljnem spuščanju ne bomo »izgubili«.

Povezava do ponesrečeenega

 

Potem se skupaj z njim (simultano) spuščamo. 

Image20.jpeg

 

Spust nadzorujemo mi, padli pa gre z nami, saj vrv drsi preko vponke na sidrišču.

Drsenje vrvi čez glavno vponko

 

Spust nadaljujemo do primernega mesta, naredimo novo sidrišče in postopamo naprej glede na poškodbe in situacijo (podoben spust, klic na pomoč …)

 

Pogoste napake

• Neenakomerna obremenitev posameznih pramen sidrišča. S tem se vsa obremenitev prenese na eno točko sidrišča.
• Varčevanje z opremo na račun varnosti (spust na en klin; uporaba starih pomožnih vrvic, ki so že dotrajane; uporaba prekratke vrvice, zaradi česar prihaja do prevelikih kotov med prameni ipd).
• Spuščanje brez vozlov na koncu vrvi.
• Spuščanje brez samovarovanja.
• Predolga pomožna vrvica za samovarovanje, zaradi česar ta ne opravlja svoje vloge.