Oprema za hojo po ledeniku: Razlika med redakcijama
| (3 vmesne redakcije drugega uporabnika niso prikazane) | |||
| Vrstica 20: | Vrstica 20: | ||
*[[Prva pomoč v hribih#Vsebina_prve_pomo.C4.8Di_v_nahrbtniku|prva pomoč]]. | *[[Prva pomoč v hribih#Vsebina_prve_pomo.C4.8Di_v_nahrbtniku|prva pomoč]]. | ||
| − | <span style="line-height: 1.5em;">Pomembna | + | <span style="line-height: 1.5em;">Pomembna oprema za gibanje po ledeniku so tudi sončna očala in krema za sončenje.</span> |
| − | == Cepin | + | <div class="mw-parser-output"> |
| + | == Cepin == | ||
| − | Za hojo po ledeniku in nezahtevno gibanje v gorah pozimi zadostuje en pohodni cepin. Pohodni cepini imajo ravno ratišče, ki je navadno daljše kot pri plezalnih cepinih ( | + | Za hojo po ledeniku in nezahtevno gibanje v gorah pozimi zadostuje en pohodni cepin. Pohodni cepini imajo ravno ratišče, ki je navadno daljše kot pri plezalnih cepinih (> 50 cm) in omogoča lažje opiranje pri hoji. Na cepinu je nameščen pašček za pritrditev na roko, ki preprečuje, da bi nam cepin pri padcu oziroma ustavljanju padel iz rok. Na pohodnem cepinu imamo navadno nameščeno lopatko (in ne kladiva), ki nam olajša izdelavo sidrišč. |
| − | [[ | + | Za izdelavo sidrišč moramo uporabiti cepin s T oznako ratišča, saj je le tak dovolj močan za izdelavo sidrišč. '''Ultralahki cepini (z oznako B) niso primerni za izdelavo sidrišč'''. |
| + | |||
| + | | ||
| + | |||
| + | [[File:Ledenik cepin.jpg|thumb|center|400px|Pohodni cepin (Vir: Grivel).]] | ||
| + | </div> | ||
== Dereze == | == Dereze == | ||
| Vrstica 32: | Vrstica 38: | ||
Za hojo po ledeniku zadostujejo pohodne dereze. Za razliko od plezalnih ni potrebno, da so tako robustne, a vendar morajo biti dovolj trdne, da so uporabne na črnem/ledeniškem ledu, ki je lahko nekajkrat trši od tistega v zaledenelih slapovih. Običajno sta sprednja zoba postavljena horizontalno. Dereze se lahko pritrjujejo s paščki ali pa so (pol-)avtomatske. Štirizobe in druge »mini« dereze niso primerne za gibanje po ledeniku. | Za hojo po ledeniku zadostujejo pohodne dereze. Za razliko od plezalnih ni potrebno, da so tako robustne, a vendar morajo biti dovolj trdne, da so uporabne na črnem/ledeniškem ledu, ki je lahko nekajkrat trši od tistega v zaledenelih slapovih. Običajno sta sprednja zoba postavljena horizontalno. Dereze se lahko pritrjujejo s paščki ali pa so (pol-)avtomatske. Štirizobe in druge »mini« dereze niso primerne za gibanje po ledeniku. | ||
| − | [[Image:Ledenik dereze.JPG|thumb|center|400px| | + | [[Image:Ledenik dereze.JPG|thumb|center|400px|Pohodne dereze z različnima sistemoma za nameščanje (Vir: Black Diamond).]] |
Trenutna redakcija s časom 11:13, 25. februar 2021
Oprema namenjena hoji po ledeniškem svetu se nekoliko razlikuje od tiste za plezanje snežnih ali lednih smeri. Namenjena je predvsem hoji – gibanju po ledeniškem terenu.
Po ledeniškem svetu se gibljemo v ledeniški navezi. Temu namenu mora biti primerna tudi oprema. Ta je namenjena osebni zaščiti in reševanju iz ledeniških razpok. Sem sodijo (priporočeno število kosov):
vrv (vsaj 50 m);
- čelada;
- plezalni pas;
- cepin;
- dereze;
- varovalo;
- vponke z matico (5);
- navadne vponke (3);
- trakovi (2);
- pomožne vrvice (2);
- ledni vijaki (2);
- prižema (ropeman) – neobvezno;
- prva pomoč.
Pomembna oprema za gibanje po ledeniku so tudi sončna očala in krema za sončenje.
Cepin
Za hojo po ledeniku in nezahtevno gibanje v gorah pozimi zadostuje en pohodni cepin. Pohodni cepini imajo ravno ratišče, ki je navadno daljše kot pri plezalnih cepinih (> 50 cm) in omogoča lažje opiranje pri hoji. Na cepinu je nameščen pašček za pritrditev na roko, ki preprečuje, da bi nam cepin pri padcu oziroma ustavljanju padel iz rok. Na pohodnem cepinu imamo navadno nameščeno lopatko (in ne kladiva), ki nam olajša izdelavo sidrišč.
Za izdelavo sidrišč moramo uporabiti cepin s T oznako ratišča, saj je le tak dovolj močan za izdelavo sidrišč. Ultralahki cepini (z oznako B) niso primerni za izdelavo sidrišč.
Dereze
Za hojo po ledeniku zadostujejo pohodne dereze. Za razliko od plezalnih ni potrebno, da so tako robustne, a vendar morajo biti dovolj trdne, da so uporabne na črnem/ledeniškem ledu, ki je lahko nekajkrat trši od tistega v zaledenelih slapovih. Običajno sta sprednja zoba postavljena horizontalno. Dereze se lahko pritrjujejo s paščki ali pa so (pol-)avtomatske. Štirizobe in druge »mini« dereze niso primerne za gibanje po ledeniku.
