Osnove gibanja naveze

Uvod

Po lažjem, neizpostavljenem terenu, kjer je nevarnost padca oz. zdrsa zelo majhna, ter kjer je ogroženost z objektivnimi nevarnostmi majhna, lahko plezamo nenavezani. Ko pa se tehnične težave povečajo in/ali povečajo tudi objektivne nevarnosti v dani situaciji, se navežemo na plezalno vrv in obvezno tudi varujemo. Za občutek glede tehničnih težav velja splošno priporočilo, da se nad II. plezalno stopnjo varujemo v terenu primerni navezi. Kadar smo navezani, tudi varujmo, v nasprotnem primeru pa se razvežimo!

Naveza

Naveza je skupina dveh ali več plezalcev z namenom varovanja vseh vpletenih z raznimi tehničnimi pripomočki. To zajema tako varovanje člana naveze ki pleza, kot tudi samovarovanje vseh ostalih članov naveze, ki trenutno ne plezajo.

Glede na specifiko konkretnega terena, se gibanje naveze v njem, navezovanje, ter postopki varovanja nekoliko razlikujejo. Obstajajo sicer splošna načela gibanja naveze, ki jih podajamo v nadaljevanju, specifični postopki glede na tip plezanja pa so opisani v ločenih poglavjih:

• Gibanje naveze v skalnih smereh
• Gibanje naveze v snežnih smereh
• Gibanje naveze v lednih smereh
• Ledeniška naveza

Splošna načela gibanja naveze

Običajno navezo v skalnih, snežnih ali lednih smereh sestavljata dva člana, kar se izkaže za najbolj učinkovito, redkeje tudi trije člani, medtem ko je v ledeniški navezi učinkovitejša naveza treh ali celo večih. Zaradi nazornosti je prikaz v nadaljevanju omejen na navezo dveh plezalcev.

Navezovanje

Naveza v ožjem smislu nastane šele takrat, ko se oba plezalca navežeta na plezalno vrv; vsak na svoj prosti konec vrvi. V običajnih navezah to storita z vpletenim vozlom osmica na plezalni pas. Vponk v ta namen ne uporabljamo. Eden od razlogov za to je ta, da med morebitnim padcem plezalca, predvsem pri večjih padcih napredujočega v navezi, nimamo vpliva nad smerjo obremenitve na vponko, dinamične obremenitve pri težkih padcih pa hitro presežejo nazivno prečno obremenitev vponke. Izjema je ledeniška naveza, kjer za navezovanje na vrv uporabljamo vponke z matico, vendar tam tudi nimamo opravka z večjimi padci.

Vloge v navezi

Med gibanjem naveze v njej nastopata dve funkcijski vlogi:

• en član naveze pleza (plezalec),
• drugi pa ga medtem varuje (varovalec),

kar izmenično ponavljata dokler sta navezana ali do prehoda v kak drug manever, npr. spust po vrvi ali morebitno reševanje padlega soplezalca.

Kar pa se tiče napredovanja v smeri ločimo:

• plezanje v vodstvu, prvi v navezi, napredujoči plezalec
  
• plezanje z varovanjem od zgoraj (top-rope), drugi v navezi.

Funkcijski vlogi si morata člana naveze obvezno izmenjevati, sicer se nikamor ne premakneta, najhitrejše in najbolj učinkovito plezanje pa dosežemo, če si izmenjujeta tudi vodstveno vlogo. Takšni navezi pravimo enakovredna naveza, takšnemu plezanju pa izmenično plezanje.

Komunikacija

Plezalca morata ves čas vedeti kakšno vlogo igrata, ter predvsem tisto kar sporočata en drugemu, tudi dejansko početi. Ko sta skupaj na varovališču je to trivialno, postane pa problematično na večje razdalje, npr. ko napredujoči plezalec spleza poln raztežaj. Če temu dodamo še odmeve, popačenje in slabljenje zvoka ter zavijanje vetra, kar je vse značilno za gorski/stenski svet, se hitro zgodi, da se ne slišita ali ne razumeta skoraj nič.

V skrajnih primerih si lahko pomagamo z radijsko zvezo, če jo imamo na voljo, sicer pa je izrednega pomena, da člana naveze vnaprej poznata faze plezanja v navezi in uporabljata vnaprej znana povelja, ki si med seboj niso podobna:

• Varujem!
• Plezam/grem!
• Zategni!, Popusti!
• Polovica!, Še 10/5 metrov!, Konec vrvi!
• Spusti varovanje!, Spustil!

V primeru gneče v steni, kar zadnje čase ni redkost, je smiselno vsa ta povelja še poimensko nasloviti na našega soplezalca (npr. "Janez, spusti varovanje!") in se tako izogniti potencialno usodnim nesporazumom med navezami.

Faze plezanja v navezi

Če vse zgoraj našteto povežemo v celoto, lahko opišemo cikel plezanja naveze za en raztežaj:

1. Plezalca se navežeta na plezalno vrv.
2. Varovalec izdela terenu primerno sidrišče (glej sidrišča v skali, snegu in ledu), ter si v njegovem centru oba uredita samovarovanje.
3. Varovalec uredi tudi varovanje za napredujočega plezalca in mu to sporoči: "Varujem!".
4. Napredujoči plezalec po izpetju svojega samovarovanja in sporočilu: "Plezam!" začne s plezanjem in med tem namešča vmesno varovanje (izjema so snežne smeri), varovalec pa ga ves čas varuje ter obvešča o dolžini preostale vrvi: "Polovica... Še 10/5 metrov!".
   
   
   

   Slika 1: Napredovanje prvega v navezi s spodnejga sidrišča. [Vir: Petzl]
   
   
5. Npredujoči plezalec nekje pred koncem raztežaja izdela novo sidrišče in si v njem uredi samovarovanje, to sporoči varovalcu: "Spusti varovanje!", ter po varovalčevi potrditvi "Spustil!", prosto prevleče ostanek vrvi, kar mu varovalec portdi: "Konec vrvi!". Na tem mestu je tudi čas, da se drugi v navezi pripravi na plezanje; obuje plezalke, oprta nahrbtnik, ipd. Lahko tudi že začne s podiranjem ene točke sidrišča, npr. izbijanejm enega klina.
6. Nato (prvi v navezi) uredi varovanje za drugega v navezi, ter mu to sporoči: "Varujem!".
7. V tem trenutku se vlogi v navezi zaemenjata; prvi v navezi postane varovalec in drugi plezalec.
8. Plezalec (drugi v navezi) lahko odstrani samovarovanje ter podre sidrišče in po sporočilu "Plezam!" ter varovalčevi potrdtitvi "Varujem!", začne s plezanjem, med katerim sproti pobira vmesno varovanje.
   
   
   

   Slika 2: Napredovanje drugega v navezi do zgornjega sidrišča. [Vir: Petzl]
9. Ko pripleza do varovalca si v sidrišče namesti samovarovanje.

Tako oba člana naveze varno splezata en raztežaj. Od izurjenosti obeh članov je odvisno kdo bo prevzel vodstvo za naslednji raztežaj, s čimer se celoten cikel plezanja v navezi ponovi.

Pogoste napake

Nevarovan napredujoči plezalec

Pogosto se plezalca med seboj slabo slišita ali slabo razumeta. Če smo v dvomih, ali prav slišimo "Spusti varovanje!", tega raje ne storimo; nič namreč ni narobe, če bo prvi član naveze prevlekel preostanek vrvi skozi naše varovalo, konec vrvi pa bo tudi neizogibno uvidel.

Nezavarovana vrv pri prehodu v drug manever

Prehod v nek vrvni manever, kot npr. spust po vrvi sam po sebi ni nič posebnega, paziti moramo le, da so vsi člani naveze v vseh vmesnih korakih varovani, ter da nam med tem početjem plezalna vrv ne pade v dolino; z nje se moramo namreč pred večino manevrov razvezati. V ta namen je dovolj vrv npr. z bičevim vozlom vpeti v sidrišče. Kot optimizacijo lahko seveda uporabimo naše obstoječe samovarovanje ali varovanje v samozateznem načinu, ki ga ne podiramo pred razvezovanjem.