Sidrišča v snegu: Razlika med redakcijama
(Dopolnilo: Rudi Nadlučnik in Jernej Radoja (v slopu izobraževanja za AI)) |
|||
| (32 vmesnih redakcij 5 uporabnikov ni prikazanih) | |||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
| + | <div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output">Med plezanjem snežnih smeri se nam lahko pripeti, da fiksnih točk za varovanje ni in da si jih hkrati ne moremo urediti sami. Takrat uporabimo sidrišče v snegu. | ||
| + | = <span style="font-size: 20px; line-height: 1.5em;">Splošni napotki</span> = | ||
| + | |||
| + | Izdelava sidrišč v snegu običajno traja dlje kot izdelava sidrišč v skali, zato poskusimo izdelati sidrišče v skali, kjer je to mogoče. Nosilnost sidrišč v snegu ob primernih razmerah je praviloma velika in primerna tudi za varovanje prvega v navezu. | ||
| + | |||
| + | Glavno pravilo pri izdelavi sidrišč v snegu je, da globlje, kot sidro vkopljemo, več bo zdržalo. Vedno pazimo, da pravilno izdelamo jarek za trak. Po vkopavanju sidra to zasujemo in dodatno utrdimo sneg. Utrjevanje snega preskočimo v mrzlem pršiču in mokrem snegu, kjer s stiskanjem ne povečamo trdnosti snega, temveč jo samo še nižamo. V tem primeru zakopljemo sidrišče čim bolj globoko, ga podvojimo in uporabimo sidro s čimvečjo površino (smuči, nahrbtnik, ...). | ||
| + | |||
| + | Na sidrišče se vedno dobro namestimo. Uredimo si udoben sedež ali stojišče, v katerem nas ob obremenitvi ne bo premaknilo. Naše samovarovanje na izdelano sidrišče naj bo napeto, vendar ne obremenjeno. Prvi sunek sile v<span style="line-height: 1.5em;">edno </span><span style="line-height: 1.5em;">prestrezimo s svojim telesom, sidrišče pa obremenimo šele takrat, ko nas sunek sile premakne (če je ta dovolj močan).</span> | ||
| + | <div class="mw-parser-output"> | ||
== Prečno sidrišče == | == Prečno sidrišče == | ||
| − | Sneg, | + | Sneg, v katerem izdelujemo sidrišče, lahko najprej steptamo, da dosežemo višjo gostoto in trdnost. Če imamo opravka z izjemno suhim, novim oziroma trdno zmrznjenim ali pa mokrim snegom pozne pomladi, ležišča ne poskušamo utrjevati, saj s tem le rušimo obstoječe vezi. V nepredelanem snegu je za sidro najbolje uporabiti dele opreme s čim večjo površino – to so lahko smuči, snežna sablja ali nahrbtnik. Preprost test primernosti snega za teptanje je, da naredimo kepo – če razpade ali če se iz nje cedi voda, ga ne teptamo in poskušamo le čim globje zakopati sidro s čim večjo površino. |
| + | |||
| + | Osnovna in najmočnejša oblika sidrišča v snegu je prečno sidrišče v obliki črke T. Izdelamo ga tako, da prečno na pobočje in pravokotno na obremenitev izkopljemo dovolj globok in velik jarek, da lahko vanj položimo cepin, smuči, nahrbtnik ali kakšen drug kos opreme. Globji, kot bo kanal, večja bo nosilnost sidrišča. | ||
| + | |||
| + | [[File:Sidrisce cepin.jpg|thumb|center|300px|Prečno sidrišče s cepinom (Vir: PV)]] | ||
| + | |||
| + | Prečno na jarek izkopljemo kanal za trak. Pri sidrišču s cepinom je ta zamaknjen nekoliko proti ratišču, ker je tam večja površina. Pomembno je, da je kanal za trak enako globok kot jarek, saj nam v nasprotnem primeru dvigne cepin iz jarka. S tem se zniža nosilnost sidrišča. Dolžina kanala je odvisna od naklonine pobočja. Bolj, kot je teren položen, daljši je kanal. Pomembno je, da smo po vpetju v trak nižje od cepina, saj ga s tem ob morebitni obremenitvi potisnemo v snežno odejo in ne iz nje. | ||
| + | |||
| + | [[File:Sidrisce smuci 1.jpg|thumb|center|400px|Izdelava sidrišča s smučmi (Vir: Petzl)]] | ||
| + | |||
| + | Okrog ratišča cepina s kavbojskim vozlom pritrdimo najlonski trak, ki mora biti pravilno orientiran in sicer tako, da trak izstopa iz vozla spodaj in tako navor tišči cepin v sneg. | ||
| + | |||
| + | Cepin položimo v jarek z oklom, obrnjenim navzdol. Najlonski trak speljemo po skopanem jarku. Kanal in jarek na koncu zasujemo s snegom, pri čemer pa pazimo, da NE porušimo strukture prednje stene jarka, zato zasuvamo in teptamo le od zadaj. | ||
| + | |||
| + | [[File:Sidrisce nahrbnik.jpg|thumb|center|300px|Izdelava sidrišča z nahrbtnikom (Vir: PV)]] | ||
| − | + | V primeru slabih snežnih razmer v jarek položimo kos opreme s čim večjo površino. Pri tem je zelo primeren nahrbtnik, ki pa se lahko, sploh če je bolj prazen, prepogne in tako izgubi svojo površino, kar lahko poruši sidrišče. Prazen nahrbtnik lahko torzijsko ojačamo tako, da z/za njim položimo še cepin in vse skupaj povežemo s kavbojskim vozlom. Nahrbtnik tako zdrži precej več. | |
| + | <div class="mw-parser-output"> | ||
| + | <div class="mw-parser-output"> | ||
| + | == Sidrišče na cepin, na katerem sedimo/stojimo == | ||
| − | + | Takšno sidrišče je ob zmernih nakloninah in mehkejšem snegu primerno za varovanje drugega v navezi. Velikokrat nam lahko pride prav tudi na vrhu zimskih smeri, kjer ni drugih možnosti varovanja. Varujemo sede na cepinu, obrnjeni navzdol. S trakom povežemo cepin, navpično zapičen v sneg in manevrsko zanko našega pasu. Vponko, s katero varujemo, vpnemo na sredini traku (glej sliko). | |
| − | - | + | [[File:Sidrisca-sedisce.jpg|thumb|center|Izdelava sidriča v snegu s pomočjo cepina na katerem sedimo]] |
| − | + | Takšen način varovanja ojača cepin, saj sedimo na njem in prav tako prenese silo na dve točki, torej na cepin in na nas. Ker smo mi živa teža, lahko ob večji obremenitvi tudi absorbiramo del sile s manjšim upogibom/zdrsom svojega telesa. | |
| + | </div> | ||
| − | - | + | == Sidrišče na snežno sabljo, deadman-a ali druge snežne pripomočke == |
| − | + | Pomembno je, da znamo opremo, ki jo imamo, pravilno uporabljati po specifikacijah proizvajalca. Verjetno je vsak pripomoček malo drugačen, v splošnem pa vsi delujejo na podoben princip. Treba jih je znati pravilno in natančno namestiti, saj so v nasprotnem primeru lahko precej nevarni. | |
| + | <div class="mw-parser-output"> | ||
| + | === Snežna sablja === | ||
| − | - | + | Snežne sablje dobro držijo v snegu, ki je pretrd za deadman-a in premehak za ledne vijake. Imamo dve možnosti postavitve snežne sablje. Lahko naredimo prečno T sidrišče, ki je enako prečnemu sidrišču s cepinom. Druga varianta pa je vertikalna postavitev (slika). |
| − | [[ | + | [[File:Sidrisca-sablja.jpg|thumb|center|Uporaba snežne sablje]] |
| − | = | + | Sneg, kjer bomo zabili sabljo, lahko najprej ojačamo s teptanjem, če so snežne razmere temu primerne (test s kepo). Nato sabljo zabijemo v sneg pod kotom 25° navzgor, glede na pravokotnico na snežno površino. S cepinom izkopljemo jarek za trak, ki mora seveda biti dovolj globok, da sablje ne vleče ven. |
| + | </div> <div class="mw-parser-output"> | ||
| + | === Snežno sidro - "Deadman" === | ||
| − | + | Snežno sidro oz. Deadman je primerno za mehkejši sneg kot snežna sablja. Dobro drži v ''Nevé'' snegu. Postavimo ga pod kotom 40° glede na snežno podlago, oziroma pod kotom 50°glede na pravokotnico na snežno podlago - če postavimo cepin pravokotno na snežno površino in navzgor določimo polovico, dobimo kot 45°, nato še malo navzgor obrnemo deadman-a in dobimo kot 40° od podlage oziroma 50° od cepina. (glej sliko). | |
| − | [[ | + | [[File:Sidrisca-deadman.png|thumb|center|Uporaba snežnega sidra]] |
| − | + | S cepinom izkopljemo še prostor za jekleno vrv in stopnico pod kotom 90°na vertikalo. | |
| + | </div> <div class="mw-parser-output"> | ||
| + | == Sidrišče na dva cepina, zapičena z okloma == | ||
| − | + | V primeru zelo trdega, predelanega snega, ki je tik pred stopnjo ledu in lednih vijakov še ne moremo uporabiti, lahko naredimo sidrišče na dva cepina, zapičena z okloma. Prvi cepin lahko dobro zabijemo s drugim, drugega pa čim bolje zapičimo. Če imamo kladivo, lahko oba cepina močno zabijemo v podlago. Tukaj je zelo pomembno, da vemo, kje so nosilne točke naših cepinov in samo tja lahko vpnemo vponko za trak oziroma naredimo kavbojski vozel na ročaju. Oba cepina čim bolje izenačimo s trakom (glej sliko). Nosilnost takšnega sidrišča je za varovanje drugega primerna, pri padcu prvega v navezi pa vprašljiva, zato moramo pri napredovanju to upoštevati in imeti v mislih. | |
| − | [[ | + | [[File:Sidrisce-cepini.jpg|thumb|center|Sidrišče na dveh lednih orodjih]] |
| + | </div> </div> </div> </div> </div> </div> | ||
Trenutna redakcija s časom 09:15, 3. december 2025
Vsebina
Splošni napotki
Izdelava sidrišč v snegu običajno traja dlje kot izdelava sidrišč v skali, zato poskusimo izdelati sidrišče v skali, kjer je to mogoče. Nosilnost sidrišč v snegu ob primernih razmerah je praviloma velika in primerna tudi za varovanje prvega v navezu.
Glavno pravilo pri izdelavi sidrišč v snegu je, da globlje, kot sidro vkopljemo, več bo zdržalo. Vedno pazimo, da pravilno izdelamo jarek za trak. Po vkopavanju sidra to zasujemo in dodatno utrdimo sneg. Utrjevanje snega preskočimo v mrzlem pršiču in mokrem snegu, kjer s stiskanjem ne povečamo trdnosti snega, temveč jo samo še nižamo. V tem primeru zakopljemo sidrišče čim bolj globoko, ga podvojimo in uporabimo sidro s čimvečjo površino (smuči, nahrbtnik, ...).
Na sidrišče se vedno dobro namestimo. Uredimo si udoben sedež ali stojišče, v katerem nas ob obremenitvi ne bo premaknilo. Naše samovarovanje na izdelano sidrišče naj bo napeto, vendar ne obremenjeno. Prvi sunek sile vedno prestrezimo s svojim telesom, sidrišče pa obremenimo šele takrat, ko nas sunek sile premakne (če je ta dovolj močan).
Prečno sidrišče
Sneg, v katerem izdelujemo sidrišče, lahko najprej steptamo, da dosežemo višjo gostoto in trdnost. Če imamo opravka z izjemno suhim, novim oziroma trdno zmrznjenim ali pa mokrim snegom pozne pomladi, ležišča ne poskušamo utrjevati, saj s tem le rušimo obstoječe vezi. V nepredelanem snegu je za sidro najbolje uporabiti dele opreme s čim večjo površino – to so lahko smuči, snežna sablja ali nahrbtnik. Preprost test primernosti snega za teptanje je, da naredimo kepo – če razpade ali če se iz nje cedi voda, ga ne teptamo in poskušamo le čim globje zakopati sidro s čim večjo površino.
Osnovna in najmočnejša oblika sidrišča v snegu je prečno sidrišče v obliki črke T. Izdelamo ga tako, da prečno na pobočje in pravokotno na obremenitev izkopljemo dovolj globok in velik jarek, da lahko vanj položimo cepin, smuči, nahrbtnik ali kakšen drug kos opreme. Globji, kot bo kanal, večja bo nosilnost sidrišča.
Prečno na jarek izkopljemo kanal za trak. Pri sidrišču s cepinom je ta zamaknjen nekoliko proti ratišču, ker je tam večja površina. Pomembno je, da je kanal za trak enako globok kot jarek, saj nam v nasprotnem primeru dvigne cepin iz jarka. S tem se zniža nosilnost sidrišča. Dolžina kanala je odvisna od naklonine pobočja. Bolj, kot je teren položen, daljši je kanal. Pomembno je, da smo po vpetju v trak nižje od cepina, saj ga s tem ob morebitni obremenitvi potisnemo v snežno odejo in ne iz nje.
Okrog ratišča cepina s kavbojskim vozlom pritrdimo najlonski trak, ki mora biti pravilno orientiran in sicer tako, da trak izstopa iz vozla spodaj in tako navor tišči cepin v sneg.
Cepin položimo v jarek z oklom, obrnjenim navzdol. Najlonski trak speljemo po skopanem jarku. Kanal in jarek na koncu zasujemo s snegom, pri čemer pa pazimo, da NE porušimo strukture prednje stene jarka, zato zasuvamo in teptamo le od zadaj.
V primeru slabih snežnih razmer v jarek položimo kos opreme s čim večjo površino. Pri tem je zelo primeren nahrbtnik, ki pa se lahko, sploh če je bolj prazen, prepogne in tako izgubi svojo površino, kar lahko poruši sidrišče. Prazen nahrbtnik lahko torzijsko ojačamo tako, da z/za njim položimo še cepin in vse skupaj povežemo s kavbojskim vozlom. Nahrbtnik tako zdrži precej več.
Sidrišče na cepin, na katerem sedimo/stojimo
Takšno sidrišče je ob zmernih nakloninah in mehkejšem snegu primerno za varovanje drugega v navezi. Velikokrat nam lahko pride prav tudi na vrhu zimskih smeri, kjer ni drugih možnosti varovanja. Varujemo sede na cepinu, obrnjeni navzdol. S trakom povežemo cepin, navpično zapičen v sneg in manevrsko zanko našega pasu. Vponko, s katero varujemo, vpnemo na sredini traku (glej sliko).
Takšen način varovanja ojača cepin, saj sedimo na njem in prav tako prenese silo na dve točki, torej na cepin in na nas. Ker smo mi živa teža, lahko ob večji obremenitvi tudi absorbiramo del sile s manjšim upogibom/zdrsom svojega telesa.
Sidrišče na snežno sabljo, deadman-a ali druge snežne pripomočke
Pomembno je, da znamo opremo, ki jo imamo, pravilno uporabljati po specifikacijah proizvajalca. Verjetno je vsak pripomoček malo drugačen, v splošnem pa vsi delujejo na podoben princip. Treba jih je znati pravilno in natančno namestiti, saj so v nasprotnem primeru lahko precej nevarni.
Snežna sablja
Snežne sablje dobro držijo v snegu, ki je pretrd za deadman-a in premehak za ledne vijake. Imamo dve možnosti postavitve snežne sablje. Lahko naredimo prečno T sidrišče, ki je enako prečnemu sidrišču s cepinom. Druga varianta pa je vertikalna postavitev (slika).
Sneg, kjer bomo zabili sabljo, lahko najprej ojačamo s teptanjem, če so snežne razmere temu primerne (test s kepo). Nato sabljo zabijemo v sneg pod kotom 25° navzgor, glede na pravokotnico na snežno površino. S cepinom izkopljemo jarek za trak, ki mora seveda biti dovolj globok, da sablje ne vleče ven.
Snežno sidro - "Deadman"
Snežno sidro oz. Deadman je primerno za mehkejši sneg kot snežna sablja. Dobro drži v Nevé snegu. Postavimo ga pod kotom 40° glede na snežno podlago, oziroma pod kotom 50°glede na pravokotnico na snežno podlago - če postavimo cepin pravokotno na snežno površino in navzgor določimo polovico, dobimo kot 45°, nato še malo navzgor obrnemo deadman-a in dobimo kot 40° od podlage oziroma 50° od cepina. (glej sliko).
S cepinom izkopljemo še prostor za jekleno vrv in stopnico pod kotom 90°na vertikalo.
Sidrišče na dva cepina, zapičena z okloma
V primeru zelo trdega, predelanega snega, ki je tik pred stopnjo ledu in lednih vijakov še ne moremo uporabiti, lahko naredimo sidrišče na dva cepina, zapičena z okloma. Prvi cepin lahko dobro zabijemo s drugim, drugega pa čim bolje zapičimo. Če imamo kladivo, lahko oba cepina močno zabijemo v podlago. Tukaj je zelo pomembno, da vemo, kje so nosilne točke naših cepinov in samo tja lahko vpnemo vponko za trak oziroma naredimo kavbojski vozel na ročaju. Oba cepina čim bolje izenačimo s trakom (glej sliko). Nosilnost takšnega sidrišča je za varovanje drugega primerna, pri padcu prvega v navezi pa vprašljiva, zato moramo pri napredovanju to upoštevati in imeti v mislih.
