Sidrišča v snegu: Razlika med redakcijama

Iz Alpirocnik
Skoči na: navigacija, iskanje
(Dopolnilo: Rudi Nadlučnik in Jernej Radoja (v slopu izobraževanja za AI))
 
(32 vmesnih redakcij 5 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
 +
<div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output">Med plezanjem snežnih smeri se nam lahko pripeti, da fiksnih točk za varovanje ni in da si jih hkrati ne moremo urediti sami. Takrat uporabimo sidrišče v snegu.
 +
= <span style="font-size: 20px; line-height: 1.5em;">Splošni napotki</span> =
 +
 +
Izdelava sidrišč v snegu običajno traja dlje kot izdelava sidrišč v skali, zato poskusimo izdelati sidrišče v skali, kjer je to mogoče. Nosilnost sidrišč v snegu ob primernih razmerah je praviloma velika in primerna tudi za varovanje prvega v navezu.
 +
 +
Glavno pravilo pri izdelavi sidrišč v snegu je, da globlje, kot sidro vkopljemo, več bo zdržalo. Vedno pazimo, da pravilno izdelamo jarek za trak. Po vkopavanju sidra to zasujemo in dodatno utrdimo sneg. Utrjevanje snega preskočimo v mrzlem pršiču in mokrem snegu, kjer s stiskanjem ne povečamo trdnosti snega, temveč jo samo še nižamo. V tem primeru zakopljemo sidrišče čim bolj globoko, ga podvojimo in uporabimo sidro s čimvečjo površino (smuči, nahrbtnik, ...).
 +
 +
Na sidrišče se vedno dobro namestimo. Uredimo si udoben sedež ali stojišče, v katerem nas ob obremenitvi ne bo premaknilo. Naše samovarovanje na izdelano sidrišče naj bo napeto, vendar ne obremenjeno. Prvi sunek sile v<span style="line-height: 1.5em;">edno&nbsp;</span><span style="line-height: 1.5em;">prestrezimo s svojim telesom, sidrišče pa obremenimo šele takrat, ko nas sunek sile premakne (če je ta dovolj močan).</span>
 +
<div class="mw-parser-output">
 
== Prečno sidrišče ==
 
== Prečno sidrišče ==
  
Sneg, kjer izdelujemo sidrišče, lahko najprej steptamo, da dosežemo večjo gostoto in trdnost. Če imamo opravka z izjemno suhim, novim oziroma trdno zmrznjenim ali pa mokrim snegom pozne pomladi, ležišča ne poskušamo utrjevati, saj s tem le rušimo obstoječe vezi. V nepredelanem snegu je za sidro najbolje uporabiti dele opreme s čim večjo površino – to so lahko smuči, snežna sablja ali nahrbtnik. Preprost test primernosti snega za teptanje je, da naredimo kepo – če razpade ali če se iz nje cedi voda, ga ne teptamo in poskušamo le čim globlje zakopati sidro s čim večjo površino.  
+
Sneg, v katerem izdelujemo sidrišče, lahko najprej steptamo, da dosežemo višjo gostoto in trdnost. Če imamo opravka z izjemno suhim, novim oziroma trdno zmrznjenim ali pa mokrim snegom pozne pomladi, ležišča ne poskušamo utrjevati, saj s tem le rušimo obstoječe vezi. V nepredelanem snegu je za sidro najbolje uporabiti dele opreme s čim večjo površino – to so lahko smuči, snežna sablja ali nahrbtnik. Preprost test primernosti snega za teptanje je, da naredimo kepo – če razpade ali če se iz nje cedi voda, ga ne teptamo in poskušamo le čim globje zakopati sidro s čim večjo površino.
 +
 
 +
Osnovna in najmočnejša oblika sidrišča v snegu je prečno sidrišče v obliki črke T. Izdelamo ga tako, da prečno na pobočje in pravokotno na obremenitev izkopljemo dovolj&nbsp;globok in velik jarek, da lahko vanj položimo cepin, smuči, nahrbtnik ali kakšen drug kos opreme. Globji, kot bo kanal, večja bo nosilnost sidrišča.
 +
 
 +
[[File:Sidrisce cepin.jpg|thumb|center|300px|Prečno sidrišče s cepinom (Vir: PV)]]
 +
 
 +
Prečno na jarek izkopljemo kanal za trak. Pri sidrišču s cepinom je ta zamaknjen nekoliko proti ratišču, ker je tam večja površina. Pomembno je, da je kanal za trak enako globok kot jarek, saj nam v nasprotnem primeru dvigne cepin iz jarka. S tem se zniža nosilnost sidrišča. Dolžina kanala je odvisna od naklonine pobočja. Bolj, kot je teren položen, daljši je kanal. Pomembno je, da smo po vpetju v trak nižje od cepina, saj ga s tem ob morebitni obremenitvi potisnemo v snežno odejo in ne iz nje.
 +
 
 +
[[File:Sidrisce smuci 1.jpg|thumb|center|400px|Izdelava sidrišča s smučmi (Vir: Petzl)]]
 +
 
 +
Okrog ratišča cepina s kavbojskim vozlom pritrdimo najlonski trak, ki mora biti pravilno orientiran in sicer tako, da trak izstopa iz vozla spodaj in tako navor tišči cepin v sneg.
 +
 
 +
Cepin položimo v jarek z oklom, obrnjenim navzdol. Najlonski trak speljemo po skopanem jarku. Kanal in jarek na koncu zasujemo s snegom, pri čemer pa pazimo, da NE porušimo strukture prednje stene jarka, zato zasuvamo in teptamo le od zadaj.
 +
 
 +
[[File:Sidrisce nahrbnik.jpg|thumb|center|300px|Izdelava sidrišča z nahrbtnikom (Vir: PV)]]
  
Osnovna in najmočnejša oblika sidrišča v snegu je prečno sidrišče v obliki črke T. Izdelamo ga tako, da:<br><br>- Prečno na pobočje in pravokotno na obremenitev izkopljemo zadosti globok in velik jarek da lahko vanj položimo cepin (slika 1), smuči (slika 2), nahrbtnik (slika 3) ali kakšen drug kos opreme. Globlji kot bo kanal večja bo nosilnost sidrišča.
+
V primeru slabih snežnih razmer v jarek položimo kos opreme s čim večjo površino. Pri tem je zelo primeren nahrbtnik, ki pa se lahko, sploh če je bolj prazen, prepogne in tako izgubi svojo površino, kar lahko poruši sidrišče. Prazen nahrbtnik lahko torzijsko ojačamo tako, da z/za njim položimo še cepin in vse skupaj povežemo s kavbojskim vozlom. Nahrbtnik tako zdrži precej več.
 +
<div class="mw-parser-output">
 +
<div class="mw-parser-output">
 +
== Sidrišče na cepin, na katerem sedimo/stojimo ==
  
[[Image:Sidrisce cepin.jpg|thumb|center|300px|Slika 1: Prečno sidrišče s cepinom (Vir PV)]]
+
Takšno sidrišče je ob zmernih nakloninah in mehkejšem snegu primerno za varovanje drugega v navezi. Velikokrat nam lahko pride prav tudi na vrhu zimskih smeri, kjer ni drugih možnosti varovanja. Varujemo sede na cepinu, obrnjeni navzdol. S trakom povežemo cepin, navpično zapičen v sneg in manevrsko zanko našega pasu. Vponko, s katero varujemo, vpnemo na sredini traku (glej sliko).
  
- Prečno na jarek izkopljemo kanal za trak. Pri sidrišču s cepinom je zamaknjen nekoliko proti ratišču ker je tam večja površina. Pomembno je da je kanal za trak enako globok kot jarek saj nam v nasprotnem primeru dvigne cepin iz jarka in s tem se zmanjša nosilnost sidrišča. Dolžina kanala je odvisna naklonine pobočja. Bolj kot je teren položen daljši je kanal. Pomembno je da smo po vpetju v trak nižje od cepina saj ga s tem ob morebitni obremenitvi potisnemo v snežno odejo in ne iz nje.
+
[[File:Sidrisca-sedisce.jpg|thumb|center|Izdelava sidriča v snegu s pomočjo cepina na katerem sedimo]]
  
[[Image:Sidrisce smuci.jpg|thumb|center|400px|Slika 2: Sidrišče s pomočjo smuči (vir Petzl)]]
+
Takšen način varovanja ojača cepin, saj sedimo na njem in prav tako prenese silo na dve točki, torej na cepin in na nas. Ker smo mi živa teža, lahko ob večji obremenitvi tudi absorbiramo del sile s manjšim upogibom/zdrsom svojega telesa.
 +
</div>
  
- Okrog ratišča cepina s kavbojskim vozlom pritrdimo najlonski trak. Cepin položimo v jarek z oklom obrnjenim navzdol. Najlonski trak speljemo skopanem jarku. Kanal in jarek na koncu zasujemo s snegom pri čemer pa pazimo da NE porušimo strukture prednje stene jarka zato zasuvamo in teptamo le od zadaj.
+
== Sidrišče na snežno sabljo, deadman-a ali druge snežne pripomočke ==
  
[[Image:Sidrisce nahrbnik.jpg|thumb|center|300px|Slika 3: Izdelava sidrišča s pomočjo nahbtnika (Vir PV)]]
+
Pomembno je, da znamo opremo, ki jo imamo, pravilno uporabljati po specifikacijah proizvajalca. Verjetno je vsak pripomoček malo drugačen, v splošnem pa vsi delujejo na podoben princip. Treba jih je znati pravilno in natančno namestiti, saj so v nasprotnem primeru lahko precej nevarni.
 +
<div class="mw-parser-output">
 +
=== Snežna sablja ===
  
- V kolikor želimo sidrišče dodatno ojačati lahko navpično pred ležeči cepin zapičimo še en cepin (slika 4) in s tem povečamo nosilnost celotnega sidrišča. Cepin, ki se ga zapiči vtaknemo skozi kavbojski vozel, ki je na položenem cepinu in s tem oba cepina povežemo skupaj.
+
Snežne sablje dobro držijo v snegu, ki je pretrd za deadman-a in premehak za ledne vijake. Imamo dve možnosti postavitve snežne sablje. Lahko naredimo prečno T sidrišče, ki je enako prečnemu sidrišču s cepinom. Druga varianta pa je vertikalna postavitev (slika).
  
[[Image:Sidrisce cepin2.jpg|thumb|center|350px|Slika 4: Dodatno ojačano sidrišče s cepinom (Vir GRZS)]]  
+
[[File:Sidrisca-sablja.jpg|thumb|center|Uporaba snežne sablje]]
  
= Navpično sidrišče ==
+
Sneg, kjer bomo zabili sabljo, lahko najprej ojačamo s teptanjem, če so snežne razmere temu primerne (test s kepo). Nato sabljo zabijemo v sneg pod kotom 25° navzgor, glede na pravokotnico na snežno površino. S cepinom izkopljemo jarek za trak, ki mora seveda biti dovolj globok, da sablje ne vleče ven.&nbsp;
 +
</div> <div class="mw-parser-output">
 +
=== Snežno sidro - "Deadman" ===
  
V res ugodnih snežnih razmerah – izjemno trden, zmrznjen, zbit sneg, ki ne omogoča kopanja jarka za T-sidrišče lahko izdelamo tudi navpično sidrišče. V takih primerih uporabljamo t. i. snežne sablje, posebne aluminijaste V-profile,dolge ok. 60 centimetrov, ki jih zabijemo v sneg. Najbolj optimalen kot za vstavitev v sneg je 100° glede na pobočje (slika 5)
+
Snežno sidro oz. Deadman je primerno&nbsp;za mehkejši sneg kot snežna sablja. Dobro drži v ''Nevé'' snegu. Postavimo ga pod kotom 40° glede na snežno podlago, oziroma pod kotom 50°glede na pravokotnico na snežno podlago - če postavimo cepin pravokotno na snežno površino in navzgor določimo polovico, dobimo kot 45°, nato še malo navzgor obrnemo deadman-a in dobimo kot 40° od podlage oziroma 50° od cepina. (glej sliko).
  
[[Image:Snezna sablja optimalno.jpg|thumb|center|300px|Slika 5: Optimalna postavitev sablje]]saj del sile, ki deluje na sabljo potiska samo sabljo v pobočje. Pritrdišče naj imajo na sredini in na vrhu. Luknje za pritrditev traku ali vrvice naj bodo majhne saj ošibijo nosilnost profila. Za izdelavo vertikalnih sidrišč praviloma ne uporabljamo cepinov, ker nam v tem položaju zaradi majhne površine ne nudijo zadovoljive nosilnosti. Trak ali vrvico za povezavo snežne sablje z varujočim je najbolje namestiti na sredino in jo nato po ozkem kanalu speljati na površino do varujočega. Le v izjemnih primerih, ko je sneg tako trd, da vanj ne moremo skopati niti kanala za vrvico, lahko sabljo obremenimo zgoraj, pri površju. Takšen način izdelave je najmanj primeren, saj se lahko zaradi rotacije, ki nastane pri obremenitvi na skrajni točki, izpuli že pri majhni obremenitvi. Problem pri obremenitvi sablje zgoraj je še neenakomerna porazdelitev obremenitve ki deluje na sabljo (slika 5).
+
[[File:Sidrisca-deadman.png|thumb|center|Uporaba snežnega sidra]]
  
[[Image:Snezna sablja vrh.jpg|thumb|center|350px|Slika 6: RAzporeditev sile pri vpetju na vrhu]]
+
S cepinom izkopljemo še prostor za jekleno vrv in stopnico pod kotom 90°na vertikalo.
 +
</div> <div class="mw-parser-output">
 +
== Sidrišče na dva cepina, zapičena z okloma ==
  
Za sredinsko vezavo naj bo sablja (ali katero koli sidro konkavne oblike) obrnjena z odprto stranjo profila v smeri obremenitve, kar zagotavlja največjo stabilnost in nosilnost fiksne točke (slika 6). Če pa je vezava pri površju, naj v smer obremenitve gleda konica profila (slika 5). Na splošno naj bi se navpičnim sidriščem izogibali, ker le v zelo trdem snegu in ob uporabi kvalitetnih snežnih sabelj ki nudijo zadostne nosilnosti.  
+
V primeru zelo trdega, predelanega snega, ki je tik pred stopnjo ledu in lednih vijakov še ne moremo uporabiti, lahko naredimo sidrišče na dva cepina, zapičena z okloma. Prvi cepin lahko dobro zabijemo s drugim, drugega pa čim bolje zapičimo. Če imamo kladivo, lahko oba cepina močno zabijemo v podlago. Tukaj je zelo pomembno, da vemo, kje so nosilne točke naših cepinov in samo tja lahko vpnemo vponko za trak oziroma naredimo kavbojski vozel na ročaju. Oba cepina čim bolje izenačimo s trakom (glej sliko). Nosilnost takšnega sidrišča je za varovanje drugega primerna, pri padcu prvega v navezi pa vprašljiva, zato moramo pri napredovanju to upoštevati in imeti v mislih.
  
[[Image:Snezna sablja sredina.jpg|thumb|center|350px|Slika 7: Razporeditev sil pri vpetju v sredino]]
+
[[File:Sidrisce-cepini.jpg|thumb|center|Sidrišče na dveh lednih orodjih]]
 +
</div> </div> </div> </div> </div> </div>

Trenutna redakcija s časom 09:15, 3. december 2025

Med plezanjem snežnih smeri se nam lahko pripeti, da fiksnih točk za varovanje ni in da si jih hkrati ne moremo urediti sami. Takrat uporabimo sidrišče v snegu.

Splošni napotki

Izdelava sidrišč v snegu običajno traja dlje kot izdelava sidrišč v skali, zato poskusimo izdelati sidrišče v skali, kjer je to mogoče. Nosilnost sidrišč v snegu ob primernih razmerah je praviloma velika in primerna tudi za varovanje prvega v navezu.

Glavno pravilo pri izdelavi sidrišč v snegu je, da globlje, kot sidro vkopljemo, več bo zdržalo. Vedno pazimo, da pravilno izdelamo jarek za trak. Po vkopavanju sidra to zasujemo in dodatno utrdimo sneg. Utrjevanje snega preskočimo v mrzlem pršiču in mokrem snegu, kjer s stiskanjem ne povečamo trdnosti snega, temveč jo samo še nižamo. V tem primeru zakopljemo sidrišče čim bolj globoko, ga podvojimo in uporabimo sidro s čimvečjo površino (smuči, nahrbtnik, ...).

Na sidrišče se vedno dobro namestimo. Uredimo si udoben sedež ali stojišče, v katerem nas ob obremenitvi ne bo premaknilo. Naše samovarovanje na izdelano sidrišče naj bo napeto, vendar ne obremenjeno. Prvi sunek sile vedno prestrezimo s svojim telesom, sidrišče pa obremenimo šele takrat, ko nas sunek sile premakne (če je ta dovolj močan).

Prečno sidrišče

Sneg, v katerem izdelujemo sidrišče, lahko najprej steptamo, da dosežemo višjo gostoto in trdnost. Če imamo opravka z izjemno suhim, novim oziroma trdno zmrznjenim ali pa mokrim snegom pozne pomladi, ležišča ne poskušamo utrjevati, saj s tem le rušimo obstoječe vezi. V nepredelanem snegu je za sidro najbolje uporabiti dele opreme s čim večjo površino – to so lahko smuči, snežna sablja ali nahrbtnik. Preprost test primernosti snega za teptanje je, da naredimo kepo – če razpade ali če se iz nje cedi voda, ga ne teptamo in poskušamo le čim globje zakopati sidro s čim večjo površino.

Osnovna in najmočnejša oblika sidrišča v snegu je prečno sidrišče v obliki črke T. Izdelamo ga tako, da prečno na pobočje in pravokotno na obremenitev izkopljemo dovolj globok in velik jarek, da lahko vanj položimo cepin, smuči, nahrbtnik ali kakšen drug kos opreme. Globji, kot bo kanal, večja bo nosilnost sidrišča.

Prečno sidrišče s cepinom (Vir: PV)

Prečno na jarek izkopljemo kanal za trak. Pri sidrišču s cepinom je ta zamaknjen nekoliko proti ratišču, ker je tam večja površina. Pomembno je, da je kanal za trak enako globok kot jarek, saj nam v nasprotnem primeru dvigne cepin iz jarka. S tem se zniža nosilnost sidrišča. Dolžina kanala je odvisna od naklonine pobočja. Bolj, kot je teren položen, daljši je kanal. Pomembno je, da smo po vpetju v trak nižje od cepina, saj ga s tem ob morebitni obremenitvi potisnemo v snežno odejo in ne iz nje.

Izdelava sidrišča s smučmi (Vir: Petzl)

Okrog ratišča cepina s kavbojskim vozlom pritrdimo najlonski trak, ki mora biti pravilno orientiran in sicer tako, da trak izstopa iz vozla spodaj in tako navor tišči cepin v sneg.

Cepin položimo v jarek z oklom, obrnjenim navzdol. Najlonski trak speljemo po skopanem jarku. Kanal in jarek na koncu zasujemo s snegom, pri čemer pa pazimo, da NE porušimo strukture prednje stene jarka, zato zasuvamo in teptamo le od zadaj.

Izdelava sidrišča z nahrbtnikom (Vir: PV)

V primeru slabih snežnih razmer v jarek položimo kos opreme s čim večjo površino. Pri tem je zelo primeren nahrbtnik, ki pa se lahko, sploh če je bolj prazen, prepogne in tako izgubi svojo površino, kar lahko poruši sidrišče. Prazen nahrbtnik lahko torzijsko ojačamo tako, da z/za njim položimo še cepin in vse skupaj povežemo s kavbojskim vozlom. Nahrbtnik tako zdrži precej več.

Sidrišče na cepin, na katerem sedimo/stojimo

Takšno sidrišče je ob zmernih nakloninah in mehkejšem snegu primerno za varovanje drugega v navezi. Velikokrat nam lahko pride prav tudi na vrhu zimskih smeri, kjer ni drugih možnosti varovanja. Varujemo sede na cepinu, obrnjeni navzdol. S trakom povežemo cepin, navpično zapičen v sneg in manevrsko zanko našega pasu. Vponko, s katero varujemo, vpnemo na sredini traku (glej sliko).

Izdelava sidriča v snegu s pomočjo cepina na katerem sedimo

Takšen način varovanja ojača cepin, saj sedimo na njem in prav tako prenese silo na dve točki, torej na cepin in na nas. Ker smo mi živa teža, lahko ob večji obremenitvi tudi absorbiramo del sile s manjšim upogibom/zdrsom svojega telesa.

Sidrišče na snežno sabljo, deadman-a ali druge snežne pripomočke

Pomembno je, da znamo opremo, ki jo imamo, pravilno uporabljati po specifikacijah proizvajalca. Verjetno je vsak pripomoček malo drugačen, v splošnem pa vsi delujejo na podoben princip. Treba jih je znati pravilno in natančno namestiti, saj so v nasprotnem primeru lahko precej nevarni.

Snežna sablja

Snežne sablje dobro držijo v snegu, ki je pretrd za deadman-a in premehak za ledne vijake. Imamo dve možnosti postavitve snežne sablje. Lahko naredimo prečno T sidrišče, ki je enako prečnemu sidrišču s cepinom. Druga varianta pa je vertikalna postavitev (slika).

Uporaba snežne sablje

Sneg, kjer bomo zabili sabljo, lahko najprej ojačamo s teptanjem, če so snežne razmere temu primerne (test s kepo). Nato sabljo zabijemo v sneg pod kotom 25° navzgor, glede na pravokotnico na snežno površino. S cepinom izkopljemo jarek za trak, ki mora seveda biti dovolj globok, da sablje ne vleče ven. 

Snežno sidro - "Deadman"

Snežno sidro oz. Deadman je primerno za mehkejši sneg kot snežna sablja. Dobro drži v Nevé snegu. Postavimo ga pod kotom 40° glede na snežno podlago, oziroma pod kotom 50°glede na pravokotnico na snežno podlago - če postavimo cepin pravokotno na snežno površino in navzgor določimo polovico, dobimo kot 45°, nato še malo navzgor obrnemo deadman-a in dobimo kot 40° od podlage oziroma 50° od cepina. (glej sliko).

Uporaba snežnega sidra

S cepinom izkopljemo še prostor za jekleno vrv in stopnico pod kotom 90°na vertikalo.

Sidrišče na dva cepina, zapičena z okloma

V primeru zelo trdega, predelanega snega, ki je tik pred stopnjo ledu in lednih vijakov še ne moremo uporabiti, lahko naredimo sidrišče na dva cepina, zapičena z okloma. Prvi cepin lahko dobro zabijemo s drugim, drugega pa čim bolje zapičimo. Če imamo kladivo, lahko oba cepina močno zabijemo v podlago. Tukaj je zelo pomembno, da vemo, kje so nosilne točke naših cepinov in samo tja lahko vpnemo vponko za trak oziroma naredimo kavbojski vozel na ročaju. Oba cepina čim bolje izenačimo s trakom (glej sliko). Nosilnost takšnega sidrišča je za varovanje drugega primerna, pri padcu prvega v navezi pa vprašljiva, zato moramo pri napredovanju to upoštevati in imeti v mislih.

Sidrišče na dveh lednih orodjih