Spust s prevzemanjem: Razlika med redakcijama

Iz Alpirocnik
Skoči na: navigacija, iskanje
(Dopolnilo: Krištof in Katarina Frelih (v slopu izobraževanja za AI))
 
(24 vmesnih redakcij 3 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
−
<div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output">
+
<div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output">
 +
== Uvod ==
 +
 
 +
Spust s prevzemanjem je manever, ki ga lahko uporabimo kadar je naš soplezalec pod nami (nižje od sidrišča):
 +
 
 +
*soplezalec je padel ali omagal ko je plezal kot drugi.
 +
*soplezalec je v vodstvu padel in je nižje od sidrišča.
 +
 
 +
Če se v teh situacijah odločimo, da zaključimo vzpon in se po vrvi spustimo nazaj pod steno, lahko to izvedemo brez dvigovanja soplezalca do sidrišča. To izvedemo z manevrom spusta s prevzemanjem.
 +
 
 +
Reševanje soplezalca je ena izmed najbolj zahtevnih in nevarnih situacij med plezanjem. Zaradi posledic, ki sledijo našim morebitnim napakam, je potrebno manevre opravljati z vso resnostjo in zbranostjo. Pri izdelavi sidrišč za spust moramo kline zabiti tako, da so 100-odstotno zanesljivi. Tu ne sme biti prostora za napake. Ko nas enkrat ujamejo noč, nevihta, mraz ali megla, postane reševanje še toliko bolj zahtevno in nevarno zaradi omejene vidljivosti, mokrih vrvi in otežene orientacije.
 +
</div> <div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output">
 +
== Reševanje&nbsp;padlega ==
 +
 
 +
V izrednih situacijah, kamor padec soplezalca vsekakor sodi, je nemogoče predvideti vse možne situacije in posledično seveda tudi njihove rešitve. Na srečo se to tudi ne dogaja kar pri vsaki alpinistični turi. Če pa že pride do tega, potem je naša prva skrb ugotoviti stanje padlega (ponesrečenca). In če je težko poškodovan, potem je brez dvoma na kar najhitrejši način potrebno priti do njega in ga oskrbeti. Šele potem bomo razmišljali, kakšen postopek (manever) bomo uporabili za njegovo reševanje. Torej nima smisla, da se npr. najprej odločamo za dviganje, če pa poškodovani v bistvu zelo hitro potrebuje, da mu ustavimo krvavitev.&nbsp;
 +
 
 +
Če se padec prvega v navezi konča nad varovališčem, potem ga bomo spustili do varovališča. Če zaradi njegovih poškodb in tudi zaradi terena to ne bo mogoče (ali pa recimo nevarno za ponesrečenca), potem se bo treba povzpeti do njega (aretacija in prenos obremenitve na sidrišče, vzpon s samoreševanjem do njega, oskrba in potem nadaljni postopki). Uporabiti bo potrebno vse znanje in včasih verjetno tudi improvizacije, da bomo vse uredili.&nbsp;
 +
 
 +
Če bo soplezalec obvisel nad nami izven vpadnice, potem bo vse še težje. Aretacija in prenos obremenitve na sidrišče, s samoreševanjem navzgor bo vrvi do zadnje varovalne točke, ureditev novega sidrišča, morebitna oskrba padlega, vračanja nazaj na prejšnje sidrišče, sprostitev vrvi, ki gre do zgornjega novega sidrišča, ponovno s samoreševanjem navzgor do zgornjega sidrišča.
 +
 
 +
Situacij je lahko vse polno in so različne, vedno pa bomo na koncu morali ponesrečenca ali dvigniti do sebe ali pa se spustiti do njega.
 +
 
 +
Zato v osnovi lahko ločimo dva načina:
 +
 
 +
#'''Spuščanje ponesrečenca do primernega mesta in potem naš spust do njega'''. Situacija opisana v tem članku
 +
#'''Dviganje ponesrečenca do našega varovališča in potem spust z njim'''. Glej poglavje [[Reševanje_padlega|Reševanje_padlega]]
 +
 
 +
Vsekakor je prva varianta fizično mnogo lažja in tudi hitrejša, v določenih okoliščinah pa bomo verjetno precenili, da je našega soplezalca bolje najprej potegniti do nas.
 +
 
 +
<div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output">
 +
== Spust k ponesrečencu in potem skupni spust do primernega mesta ==
 +
<div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output">
 +
(opomba: za osnovo smo vzeli minimalno opremo vponk z matico, ki jih mora imeti naveza: 7 vponk z matico)
 +
 
 +
*tisti, ki varuje prvega, jih ima na varovališču 3 (ena v klinu, ena v centru in ena za varovalni pripomoček)
 +
*tisti, ki varuje drugega, jih ima na varovališču 4 (ena v klinu, ena v centru in dve v varovalnem pripomočku na avtoblok sistem)
 +
 
 +
Primer: soplezalec pade mimo nas pod naše varovališče, odločili smo se za varovanje z ploščico (reverso) na pas
 +
 
 +
&nbsp; '''<code>[[File:Image1.jpeg|thumb|center|400px|Varovanje s ploščico (reverso) na pas]]</code>'''
 +
 
 +
&nbsp;
 +
 
 +
Po zaustavitvi padca sledi najprej aretacija (polvozel + varovalni), tako da imamo proste roke za nadaljne reševanje
 +
 
 +
&nbsp; '''<code>[[File:Image2.jpeg|thumb|center|600px|Aretacija (polvozel + varovalni)]]</code>'''<br/> &nbsp; '''<code>[[File:Image3.jpeg|thumb|center|600px|Sedaj imamo proste roke]]</code>'''
 +
 
 +
&nbsp;
 +
 
 +
Ker smo se odločili, da se bomo spustili do njega, naredimo pod dosedanje sidrišče (ker bi dodatno opremo morda še potrebovali) novo sidrišče s pomožno vrvico
 +
 
 +
&nbsp; '''<code>[[File:Image4.jpeg|thumb|center|400px|Izdelava novega sidrišča s pomožno vrvico]]</code>'''
 +
 
 +
&nbsp;
 +
 
 +
Prenesemo obremenitev z novo pomožno vrvico (lahko bi bila tudi neskončna zanka) v navadno vponko – vponke z matico so namreč trenutno vse zasedene (polbič, polvozel ali mulin vozel, varovalni vozel)
 +
 
 +
&nbsp; '''<code>[[File:Image5.jpeg|thumb|center|600px|Namestitve pomožne vrvice za prenos obremenitve]]</code>'''
 +
 
 +
&nbsp;
 +
 
 +
Podremo aretacijo na reversu in padlega počasi spustimo, tako da vso težo prevzame pomožna vrvica
 +
 
 +
&nbsp; '''<code>[[File:Image6.jpeg|thumb|center|600px|Prenos obremenitve na pomožno vrvico]]</code>'''
 +
 
 +
&nbsp;
 +
 
 +
Takoj za tem naredimo dodatno varovanje na navadno vponko (vponke z matico so še vedno vse zasedene). Tu je smiselno uporabiti bičev vozel, ki ga lahko zelo dobro reguliramo (lahko pa uporabimo tudi šestico oziroma osmico)
 +
 
 +
&nbsp;'''<code>[[File:Image7.jpeg|thumb|center|600px|Dodatno varovanje glavne vrvi]]</code>'''
 +
 
 +
&nbsp;
 +
 
 +
Izpnemo vrv iz reversa in tako smo dobili vponko z matico, ki jo uporabimo za izdelavo popkovine
 +
 
 +
&nbsp;'''<code>[[File:Image8.jpeg|thumb|center|600px|Izpenjanje ploščice in izdelava popkovine]]</code>'''
 +
 
 +
&nbsp;
 +
 
 +
Ker smo zavarovani s popkovino, se lahko odvežemo z glavne vrvi (slika A),&nbsp;podremo naše dosedanje sidrišče in s tem dobimo 2 vponki z matico (slika B)<br/> &nbsp;'''<code>[[File:Image9.jpeg|thumb|center|600px|Slika - A]]</code>'''
 +
&nbsp;'''<code>[[File:Image10.jpeg|thumb|center|400px|Slika - B]]</code>'''</div> </div> </div> </div> </div> </div> </div>
 +
 
 +
<div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output"><div class="mw-parser-output">
 +
== Spust s prevzemanjem ==
 +
 
 
Eno od teh dveh vponk z matico damo v center sidrišča, speljemo skozenj vrv, naredimo vozel na koncu in jo spustimo navzdol&nbsp;
 
Eno od teh dveh vponk z matico damo v center sidrišča, speljemo skozenj vrv, naredimo vozel na koncu in jo spustimo navzdol&nbsp;
  
−
'''<code>[[File:Image11.jpeg|thumb|center|400px|RTENOTITLE]]</code>'''
+
'''<code>[[File:Image11.jpeg|thumb|center|600px|Namestitev vrvi v centralno točko sidrišča]]</code>'''
  
 
&nbsp;
 
&nbsp;
  
−
Z drugo vponko&nbsp;z matico pa na koncu vrvi, po kateri se bomo spuščali, naredimo samovarovanje – slika 12.
+
Z drugo vponko&nbsp;z matico na koncu vrvi, po kateri se bomo spuščali, naredimo samovarovanje za katerega obvezno preverimo, da drži, saj bi v nasprotnem primeru ogrozili svojo varnost in varnost soplezalca (saj bosta v naslednjem k oraku oba odvisna od tega).
  
−
'''<code>[[File:Image12.jpeg|thumb|center|400px|RTENOTITLE]]</code>'''
+
'''<code>[[File:Image12.jpeg|thumb|center|600px|Namestitev samovarovanja na glavno vrv]]</code>'''
  
 
&nbsp;
 
&nbsp;
  
−
Tako lahko izpnemo popkovino, saj smo s samovarovanjem dobro varovani – slika 13
+
Sedaj lahko izpnemo popkovino, saj smo s samovarovanjem dobro varovani.
  
−
'''<code>[[File:Image13.jpeg|thumb|center|400px|RTENOTITLE]]</code>'''
+
'''<code>[[File:Image13.jpeg|thumb|center|600px|Podiranje popkovine]]</code>'''
  
 
&nbsp;
 
&nbsp;
  
−
Vpnemo vrv v reverso za spust –slika 14 in tako lahko podremo dodatno varovanje (back up) – slika 15
+
Vpnemo vrv v reverso za spust –slika 1&nbsp;in tako lahko podremo dodatno varovanje (back up) – slika 2
  
−
'''<code>[[File:Image14.jpeg|thumb|center|400px|RTENOTITLE]]</code>'''
+
'''<code>[[File:Image14.jpeg|thumb|center|600px|Nameščanje varovala]]</code>'''
  
−
'''<code>[[File:Image15.jpeg|thumb|center|400px|RTENOTITLE]]</code>'''
+
'''<code>[[File:Image15.jpeg|thumb|center|600px|Podremo backup varovanje na glavni vrvi]]</code>'''
  
 
&nbsp;
 
&nbsp;
  
−
Dobro zategnemo vrv in počasi podremo prenos teže iz pomožne vrvice na glavno vrv. Z našo težo tako omogočimo, da padli ostane na mestu – slika 16
+
Zanesljivo obremenimo vrv z lastno težo in počasi prenesemo obremenitev iz pomožne vrvice na glavno vrv. Z našo težo tako omogočimo, da padli ostane na mestu.
 +
 
 +
'''OPOZORILO''': V kolikor bi nam na tej točko popustilo samovarovanje, če smo nerodni in nas teža soplezalca potegne navzgor, bi ploščico lahko potegnilo v vponko z matico. Če je ta vponka dovolj velika, se lahko naredi zvonček (ploščica se obrne na glavo, samovarovanje se zaleti v ploščico in popusti). Vrv nato gladko steče skozi vponko z matico, kar pomeni, da soplezalec pade dol.
 +
 
 +
'''<code>[[File:Image16.jpeg|thumb|center|600px|Prenos obremenitve]]</code>'''
 +
 
 +
<br/> Sledi spust do padlega.
 +
 
 +
Prosti konec popkovine vpnemo v soplezalčev pramen vrvi, da jo lahko v vsakem primeru dosežemo.
  
−
'''<code>[[File:Image16.jpeg|thumb|center|400px|RTENOTITLE]]</code>'''
+
Če je soplezalec precej težji, lahko na njegovem pramenu naredimo prusikov vozel, ki ga vpletemo v našo manevrsko zanko in se tako "potiskamo" navzdol.
  
−
<br/> Sledi spust do padlega – slika 17<br/> '''<code>[[File:Image17.jpeg|thumb|center|400px|RTENOTITLE]]</code>'''
+
'''<code>[[File:Image17.jpeg|thumb|center|600px|Spust do padlega]]</code>'''
  
 
&nbsp;
 
&nbsp;
  
−
Pri njem pridemo do dodatne vponke&nbsp;z matico – slika 18<br/> '''<code>[[File:Image18.jpeg|thumb|center|600px|RTENOTITLE]]</code>'''
+
Ko pridemo do soplezalca, vponko z matico na popkovini vpnemo v njegovo maneversko zanko.
 +
 
 +
<br/> '''<code>[[File:Image18.jpeg|thumb|center|600px|Image18.jpeg]]</code>'''
 +
 
 +
<br/> '''<code>[[File:Image19.jpeg|thumb|center|600px|Povezava do ponesrečeenega]]</code>'''
  
 
&nbsp;
 
&nbsp;
  
−
Ki jo vpnemo v našo popkovino, vse skupaj pa v meneversko zanko na pasu padlega. Tako ga pri nadaljnem spuščanju ne bomo&nbsp;»izgubili«&nbsp;- slika 19<br/> '''<code>[[File:Image19.jpeg|thumb|center|600px|RTENOTITLE]]</code>'''
+
Potem se skupaj z njim (simultano) spuščamo.&nbsp;
 +
 
 +
<br/> '''<code>[[File:Image20.jpeg|thumb|center|400px|Image20.jpeg]]</code>'''
  
 
&nbsp;
 
&nbsp;
  
−
Potem se skupaj z njim (simultano) spuščamo. – slika 20<br/> '''<code>[[File:Image20.jpeg|thumb|center|400px|RTENOTITLE]]</code>'''
+
Spust nadzorujemo mi, padli pa gre z nami, saj vrv&nbsp;drsi preko vponke na sidrišču.&nbsp;
 +
 
 +
Vponka z matico naj bo obrnjena tako, da se ob morebitnih tresljajih matica zateguje (“naj bo obrnjena na dol”).
 +
 
 +
'''<code>[[File:Image21.jpeg|thumb|center|400px|Drsenje vrvi čez glavno vponko]]</code>'''
  
 
&nbsp;
 
&nbsp;
  
−
V bistvu spust nadzorujemo mi, padli pa gre z nami, ker vrv&nbsp;drsi preko vponke na sidrišču - &nbsp;slika 21<br/> '''<code>[[File:Image21.jpeg|thumb|center|400px|RTENOTITLE]]</code>'''
+
Spust nadaljujemo do primernega mesta, naredimo novo sidrišče in postopamo naprej glede na poškodbe in situacijo (podoben spust, klic na pomoč …)
  
−
&nbsp;
+
'''OPOZORILO''': S tem manevrom se lahko spustimo samo za polovico dolžine vrvi (tudi v primeru dvojne 60m vrvi). Do kam se bomo spustili moramo oceniti vnaprej (ker konec vrvi ne bo označeval končnega mesta spusta).
 +
 
 +
== '''Pogoste napake''' ==
 +
 
 +
*Neenakomerna obremenitev posameznih pramen sidrišča. S tem se vsa obremenitev prenese na eno točko sidrišča.
 +
 
 +
*Varčevanje z opremo na račun varnosti (spust na en klin; uporaba starih pomožnih vrvic, ki so že dotrajane; uporaba prekratke vrvice, zaradi česar prihaja do prevelikih kotov med prameni ipd).
 +
 
 +
*Spuščanje brez vozlov na koncu vrvi.
 +
 
 +
*Spuščanje brez samovarovanja ali le-ta drsi.
 +
 
 +
*Predolga pomožna vrvica za samovarovanje, zaradi česar ta ne opravlja svoje vloge.'
 +
</div> </div> </div> </div> </div>
 +
 
 +
== Pogoste napake ==
  
−
Spust nadaljujemo do primernega mesta, naredimo novo sidrišče in postopamo naprej glede na poškodbe in situacijo (podoben spust, klic na pomoč …)&nbsp;
+
*Neenakomerna obremenitev posameznih pramen sidrišča. S tem se vsa obremenitev prenese na eno točko sidrišča.
−
</div> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </div>
+
*Varčevanje z opremo na račun varnosti (spust na en klin; uporaba starih pomožnih vrvic, ki so že dotrajane; uporaba prekratke vrvice, zaradi česar prihaja do prevelikih kotov med prameni ipd).
 +
*Spuščanje brez vozlov na koncu vrvi.
 +
*Spuščanje brez samovarovanja.
 +
*Predolga pomožna vrvica za samovarovanje, zaradi česar ta ne opravlja svoje vloge.
 +
</div> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </div>

Trenutna redakcija s časom 12:00, 1. december 2025

Uvod

Spust s prevzemanjem je manever, ki ga lahko uporabimo kadar je naš soplezalec pod nami (nižje od sidrišča):

  • soplezalec je padel ali omagal ko je plezal kot drugi.
  • soplezalec je v vodstvu padel in je nižje od sidrišča.

Če se v teh situacijah odločimo, da zaključimo vzpon in se po vrvi spustimo nazaj pod steno, lahko to izvedemo brez dvigovanja soplezalca do sidrišča. To izvedemo z manevrom spusta s prevzemanjem.

Reševanje soplezalca je ena izmed najbolj zahtevnih in nevarnih situacij med plezanjem. Zaradi posledic, ki sledijo našim morebitnim napakam, je potrebno manevre opravljati z vso resnostjo in zbranostjo. Pri izdelavi sidrišč za spust moramo kline zabiti tako, da so 100-odstotno zanesljivi. Tu ne sme biti prostora za napake. Ko nas enkrat ujamejo noč, nevihta, mraz ali megla, postane reševanje še toliko bolj zahtevno in nevarno zaradi omejene vidljivosti, mokrih vrvi in otežene orientacije.

Reševanje padlega

V izrednih situacijah, kamor padec soplezalca vsekakor sodi, je nemogoče predvideti vse možne situacije in posledično seveda tudi njihove rešitve. Na srečo se to tudi ne dogaja kar pri vsaki alpinistični turi. Če pa že pride do tega, potem je naša prva skrb ugotoviti stanje padlega (ponesrečenca). In če je težko poškodovan, potem je brez dvoma na kar najhitrejši način potrebno priti do njega in ga oskrbeti. Šele potem bomo razmišljali, kakšen postopek (manever) bomo uporabili za njegovo reševanje. Torej nima smisla, da se npr. najprej odločamo za dviganje, če pa poškodovani v bistvu zelo hitro potrebuje, da mu ustavimo krvavitev. 

Če se padec prvega v navezi konča nad varovališčem, potem ga bomo spustili do varovališča. Če zaradi njegovih poškodb in tudi zaradi terena to ne bo mogoče (ali pa recimo nevarno za ponesrečenca), potem se bo treba povzpeti do njega (aretacija in prenos obremenitve na sidrišče, vzpon s samoreševanjem do njega, oskrba in potem nadaljni postopki). Uporabiti bo potrebno vse znanje in včasih verjetno tudi improvizacije, da bomo vse uredili. 

Če bo soplezalec obvisel nad nami izven vpadnice, potem bo vse še težje. Aretacija in prenos obremenitve na sidrišče, s samoreševanjem navzgor bo vrvi do zadnje varovalne točke, ureditev novega sidrišča, morebitna oskrba padlega, vračanja nazaj na prejšnje sidrišče, sprostitev vrvi, ki gre do zgornjega novega sidrišča, ponovno s samoreševanjem navzgor do zgornjega sidrišča.

Situacij je lahko vse polno in so različne, vedno pa bomo na koncu morali ponesrečenca ali dvigniti do sebe ali pa se spustiti do njega.

Zato v osnovi lahko ločimo dva načina:

  1. Spuščanje ponesrečenca do primernega mesta in potem naš spust do njega. Situacija opisana v tem članku
  2. Dviganje ponesrečenca do našega varovališča in potem spust z njim. Glej poglavje Reševanje_padlega

Vsekakor je prva varianta fizično mnogo lažja in tudi hitrejša, v določenih okoliščinah pa bomo verjetno precenili, da je našega soplezalca bolje najprej potegniti do nas.

Spust k ponesrečencu in potem skupni spust do primernega mesta

(opomba: za osnovo smo vzeli minimalno opremo vponk z matico, ki jih mora imeti naveza: 7 vponk z matico)

  • tisti, ki varuje prvega, jih ima na varovališču 3 (ena v klinu, ena v centru in ena za varovalni pripomoček)
  • tisti, ki varuje drugega, jih ima na varovališču 4 (ena v klinu, ena v centru in dve v varovalnem pripomočku na avtoblok sistem)

Primer: soplezalec pade mimo nas pod naše varovališče, odločili smo se za varovanje z ploščico (reverso) na pas

 
Varovanje s ploščico (reverso) na pas

 

Po zaustavitvi padca sledi najprej aretacija (polvozel + varovalni), tako da imamo proste roke za nadaljne reševanje

 
Aretacija (polvozel + varovalni)

 
Sedaj imamo proste roke

 

Ker smo se odločili, da se bomo spustili do njega, naredimo pod dosedanje sidrišče (ker bi dodatno opremo morda še potrebovali) novo sidrišče s pomožno vrvico

 
Izdelava novega sidrišča s pomožno vrvico

 

Prenesemo obremenitev z novo pomožno vrvico (lahko bi bila tudi neskončna zanka) v navadno vponko – vponke z matico so namreč trenutno vse zasedene (polbič, polvozel ali mulin vozel, varovalni vozel)

 
Namestitve pomožne vrvice za prenos obremenitve

 

Podremo aretacijo na reversu in padlega počasi spustimo, tako da vso težo prevzame pomožna vrvica

 
Prenos obremenitve na pomožno vrvico

 

Takoj za tem naredimo dodatno varovanje na navadno vponko (vponke z matico so še vedno vse zasedene). Tu je smiselno uporabiti bičev vozel, ki ga lahko zelo dobro reguliramo (lahko pa uporabimo tudi šestico oziroma osmico)

 
Dodatno varovanje glavne vrvi

 

Izpnemo vrv iz reversa in tako smo dobili vponko z matico, ki jo uporabimo za izdelavo popkovine

 
Izpenjanje ploščice in izdelava popkovine

 

Ker smo zavarovani s popkovino, se lahko odvežemo z glavne vrvi (slika A), podremo naše dosedanje sidrišče in s tem dobimo 2 vponki z matico (slika B)
 
Slika - A
  
Slika - B

Spust s prevzemanjem

Eno od teh dveh vponk z matico damo v center sidrišča, speljemo skozenj vrv, naredimo vozel na koncu in jo spustimo navzdol 

Namestitev vrvi v centralno točko sidrišča

 

Z drugo vponko z matico na koncu vrvi, po kateri se bomo spuščali, naredimo samovarovanje za katerega obvezno preverimo, da drži, saj bi v nasprotnem primeru ogrozili svojo varnost in varnost soplezalca (saj bosta v naslednjem k oraku oba odvisna od tega).

Namestitev samovarovanja na glavno vrv

 

Sedaj lahko izpnemo popkovino, saj smo s samovarovanjem dobro varovani.

Podiranje popkovine

 

Vpnemo vrv v reverso za spust –slika 1 in tako lahko podremo dodatno varovanje (back up) – slika 2

Nameščanje varovala
Podremo backup varovanje na glavni vrvi

 

Zanesljivo obremenimo vrv z lastno težo in počasi prenesemo obremenitev iz pomožne vrvice na glavno vrv. Z našo težo tako omogočimo, da padli ostane na mestu.

OPOZORILO: V kolikor bi nam na tej točko popustilo samovarovanje, če smo nerodni in nas teža soplezalca potegne navzgor, bi ploščico lahko potegnilo v vponko z matico. Če je ta vponka dovolj velika, se lahko naredi zvonček (ploščica se obrne na glavo, samovarovanje se zaleti v ploščico in popusti). Vrv nato gladko steče skozi vponko z matico, kar pomeni, da soplezalec pade dol.

Prenos obremenitve


Sledi spust do padlega.

Prosti konec popkovine vpnemo v soplezalčev pramen vrvi, da jo lahko v vsakem primeru dosežemo.

Če je soplezalec precej težji, lahko na njegovem pramenu naredimo prusikov vozel, ki ga vpletemo v našo manevrsko zanko in se tako "potiskamo" navzdol.

Spust do padlega

 

Ko pridemo do soplezalca, vponko z matico na popkovini vpnemo v njegovo maneversko zanko.


Image18.jpeg
Povezava do ponesrečeenega

 

Potem se skupaj z njim (simultano) spuščamo. 


Image20.jpeg

 

Spust nadzorujemo mi, padli pa gre z nami, saj vrv drsi preko vponke na sidrišču. 

Vponka z matico naj bo obrnjena tako, da se ob morebitnih tresljajih matica zateguje (“naj bo obrnjena na dol”).

Drsenje vrvi čez glavno vponko

 

Spust nadaljujemo do primernega mesta, naredimo novo sidrišče in postopamo naprej glede na poškodbe in situacijo (podoben spust, klic na pomoč …)

OPOZORILO: S tem manevrom se lahko spustimo samo za polovico dolžine vrvi (tudi v primeru dvojne 60m vrvi). Do kam se bomo spustili moramo oceniti vnaprej (ker konec vrvi ne bo označeval končnega mesta spusta).

Pogoste napake

  • Neenakomerna obremenitev posameznih pramen sidrišča. S tem se vsa obremenitev prenese na eno točko sidrišča.
  • Varčevanje z opremo na račun varnosti (spust na en klin; uporaba starih pomožnih vrvic, ki so že dotrajane; uporaba prekratke vrvice, zaradi česar prihaja do prevelikih kotov med prameni ipd).
  • Spuščanje brez vozlov na koncu vrvi.
  • Spuščanje brez samovarovanja ali le-ta drsi.
  • Predolga pomožna vrvica za samovarovanje, zaradi česar ta ne opravlja svoje vloge.'

Pogoste napake

  • Neenakomerna obremenitev posameznih pramen sidrišča. S tem se vsa obremenitev prenese na eno točko sidrišča.
  • Varčevanje z opremo na račun varnosti (spust na en klin; uporaba starih pomožnih vrvic, ki so že dotrajane; uporaba prekratke vrvice, zaradi česar prihaja do prevelikih kotov med prameni ipd).
  • Spuščanje brez vozlov na koncu vrvi.
  • Spuščanje brez samovarovanja.
  • Predolga pomožna vrvica za samovarovanje, zaradi česar ta ne opravlja svoje vloge.
Vzpostavljeno iz »https://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Spust_s_prevzemanjem&oldid=4685«