Reševanje padlega n

Padec soplezalca je dogodek, ko nam soplezalec (napredujoči ali kot drugi) obvisi na vrvi zaradi padca. Pri padcu lahko pride do poškodb soplezalca in do izgube ali otežene komunikacije v navezi. Pri padcu soplezalca moramo računati na stres in paniko, zato je dobro obvladovanje postopkov reševanja toliko bolj nujno. Prav tako je praktično nemogoče predvideti vse možne situacije, ki nas lahko doletijo, zato tudi ni mogoče predvideti vseh možnih rešitev in jih zapisati v Alpiročnik. 

Opis osnovnih možnih situacij

Zaradi veliko možnih situacij, ki se lahko zgodijo pri padcu v navezi, je nemogoče opisati vse poteke in postopke reševanja za vsako posamezno situacijo. Za lažje razumevanje in opisovanje bomo zato možne situacije razdelili na nekaj osnovnih tipov situacij, iz katerih lahko nato postopke reševanja kombiniramo in pokrijemo več možnih kominacij.

V nadaljnjem besedilu ločimo dve osnovni vlogi:

• reševalec - je plezalec, ki je v času padca na sidrišču in mora po padcu ukrepati in izvajati postopke reševanja padlega
• padli - je plezalec, kateremu se zgodi padec

Padec drugega v navezi

Ko pade drugi navezi, ki je varovan od zgoraj, govorimo o padcu drugega v navezi. Takšen padec je s stališča reševanja relativno enostaven, ker ima (običajno) reševalec varovalno vrv v samozateznem načinu, kar postopek reševanja skrajša in pohitri. V tem primeru se mora reševalec odločiti, ali bo po opravljenih osnovnih postopkih ob padcu padlega spustil niže ali ga s škripcem potegnil do sidrišča.

Padec prvega v navezi

Padec prvega v navezi je nevarnejši in bolj zapleten, saj so padci napredujočega daljši in zato obstaja večja možnost poškodb padlega, kar dodatno oteži reševanje. V osnovi so pri padcu prvega v navezi možne naslednje situacije:

• prvi v navezi pade blizu ali celo mimo sidrišča
• prvi v navezi pade daleč nad sidriščem
  

Prvi koraki ob padcu

Ne glede na situacijo so osnovni nujni koraki po padcu soplezalca sledeči:

• Oceni situacijo. Razmisliti moraš kdo ti lahko pomaga, ali je v bližini še kaka naveza, katero opremo imaš na voljo, v kako odročni steni plezata, kaj je cilj reševanja (dvig padlega, spust na polico…)… Predvsem pa se moraš zavedati vseh objektivnih in drugih nevarnosti, ki prežijo na tebe in padlega kajti prvo pravilo reševanja je, da ne ogrožaš reševalcev – v tem primeru sebe.
• Vzpostavi komunikacijo s padlim. Zelo pomembno je, da dobiš vsaj približno sliko o obsegu poškodb in v kaki meri (če sploh) lahko padli asistira pri reševanju. Čeprav se čudno sliši, je pomembneje oblikovati učinkovit načrt reševanja, kot pa brezglavo nuditi pomoč padlemu, četudi ta še tako kriči in zahteva takojšnjo pomoč (sicer je kričanje dober znak, ker pomeni, da je pri zavesti in da diha; bolj resno je, če je padli tiho). Ne pozabi zaščititi padlega pred dodatnimi poškodbami.
• Preveri katero opremo imaš na voljo za reševanje. Že pred vzponom morata oba s soplezalcem vedeti, katero opremo imata s seboj, vključno s prvo pomočjo.
• Oblikuj načrt reševanja in ga pojasni tudi padlemu. Povej ga jasno in razumljivo, govori spodbudno, padlemu (še posebej če je poškodovan) ne smeš dati vedeti, da te je strah. Ostati moraš priseben in suveren v potezah, ki jih vlečeš. Neodločnost in premišljanje te lahko staneta dragocenega časa. Zelo pomembno je, da je načrt dobro oblikovan, saj ga boš kasneje zelo težko spreminjal brez dodatne izgube časa. Ker reševanje zahteva rokovanje z glavno vrvjo, bodi še posebej pozoren na to, da vsak korak dvakrat preveriš. 
  
• Prva pomoč. Če ima padli življenjsko ogrožujoče poškodbe (nezavest, ne diha, krvavitve) se moramo takoj spustiti oz. povzpeti do njega ter mu nuditi prvo pomoč. Reševalec se mora zavedati, da postopki reševanja trajajo in če ima padli kritične življenjske poškodbe, ga je treba nujno najprej oskrbeti in stabilizirati njegovo stanje.
  

Večstopenjska pomoč

Ker je vsaka situacija edinstvena, je zelo malo verjetno, da bomo vedno uporabljali enako metodo pomoči, lahko pa bomo morali uporabiti kombinacijo vseh.

Na izbiro metode oz. pomoči pomembno vplivajo tudi dejavniki, kot so stanje soplezalca, prisotnost poškodbe, oddaljenost soplezalca, trenje vrvi in metoda varovanja. Pomoči se lotimo večstopenjsko, in sicer po pravilu od lažjih proti zahtevnejšim postopkom, kar navadno sovpada tudi s trajanjem manevra (hitre metode - obsežnejše metode).

Najprej se je treba odločiti, ali je potrebno dvigovanje soplezalca ali ga lahko enostavno spustimo, kar je navadno bistveno hitrejše.

Kontroliran spust soplezalca  

Kadar uporabljamo avtoblokirno varovanje in se odločimo za spust soplezalca, ki visi na vrvi, pa je potrebno nekaj več previdnosti, posebno, kadar uporabljamo starejše avtoblokirne naprave (Reverso idr.), ki nam ne omogočajo enostavnega oz. kontroliranega spuščanja tako kot njihovi sodobni nasledniki (Reverso3, ATC Guide idr.). Pri novejših napravah je dovolj, če vrv med popuščanjem napeljemo skozi obračalno vponko v sidrišču oz. jo popuščamo tako, da jo stalno držimo.Istočasno pa z drugo vponko zavrtimo varovalo, da avtoblok spusti. Podroben postopek je opisan v poglavju Varovanje.

Dvig padlega

V primeru dvigovanja delimo metode pomoči na tri stopnje:

• Poteg vrvi
• Enojni škripec
• Švicarski škripec

Kadar je soplezalec blizu in potrebuje samo kratko pomoč čez zahteven prehod, uporabimo prvo stopnjo, kadar pa potrebuje daljši dvig oz. je precej oddaljen, je najbolje takoj uporabiti švicarski škripec.

Osnovni postopki reševanja

V splošnem so osnovni koraki reševanja naslednji:

• zaustavitev padca
• Aretacija obremenjene vrvi
• vzpostavitev komunikacije s padlim (glej )
• v primeru da lahko padlega spustimo na polico niže, izvedemo kontroliran spust padlega
• prenos obremenitve
• vzpostavitev samozateznega sistema za pobiranje vrvi
• Izdelava škripčevja
  

Aretacija obremenjene vrvi

Ko pride do padca, varujoči padec zaustavi s pomočjo varovala ali polbičevega vozla. Pri tem drži varovalno vrv da prepreči nadaljnji zdrs vrvi. Da lahko naredi katerikoli naslednji korak, mora najprej obremenjeno vrv aretirati in si tako osvoboditi roke.

Aretacija je postopek, s katerim fiksiramo obremenjeni del vrvi. Zaradi stalnega zagotavljanja dodatne varnosti je pomembno, da se posamezni koraki v celotnem manevru vedno prekrivajo tako, da v nobenem trenutku ne pride do pomanjkljivega ali šibkega varovanja.

Aretacija v primeru uporabe polbičevega vozla

V primeru uporabe polbičevega vozla izdelamo pod polbičevim vozlom (ki trenutno drži obremenitev) polvozel in varovalni (mulin) vozel.

Slika 4: Aretacija polbičevega vozla (Vir: PV)

Aretacija v primeru varovanja s ploščico na pas

V primeru varovanja s ploščico (npr.reverso ipd.) lahko aretacijo obremenjenega dela vrvi izvedemo brez uporabe polvozla. Prikaz slike 6a, b in c.

Slika 6a: Pri aretaciji v primeru varovanja z raznimi ploščicami ...

Slika 6b: ... potegnemo varovalni del vrvi skozi vponko ...

Slika 6c: ... in z zanko naredimo varovalni vozel okoli obremenjenega dela vrvi

Prenos obremenitve

Da osvobodimo varovalno napravo in varovalno vrv, po aretaciji običajno sledi prenos obremenitve: na obremenjeni vrvi s trakom ali pomožno vrvico premera vsaj 6 mm izdelamo ustrezen drsni vozel in nato v vponko v centru sidrišča izdelamo ponovno najprej polbičev vozel, nato polvozel in varovalni vozel.

Tovrstna aretacija nam omogoči odstranitev osnovnega varovanja (polbičev vozel, ploščica) ter enostavno in kontrolirano popuščanje ob prenosu obremenitve v varovalo v samozateznem načinu ali gardo. Če gre kaj narobe, lahko glavno vrv tudi ponovno aretiramo in zavarujemo.

Slika 5: Prenos obremenitve (Vir: PV)

Slika 5 prikazuje prenos obremenitve z glavne vrvi na pomožno vrvico (rdeče) po opravljeni aretaciji. To naredimo tako, da na glavno vrv s prusikovim vozlom namestimo pomožno vrvico, v center sidrišča pa jo namestimo v novo vponko s polbičevim vozlom, polvozlom in varovalnim vozlom. Ko imamo to narejeno, lahko podremo aretacijo na glavni vrvi. To storimo previdno in opazujemo ali je pomožna vrvica prevzela celotno obremenitev ali ne. Če ni, potem glavno vrv ponovno aretiramo in odpravimo težavo na pomožni vrvici.

Vzpostavitev samozateznega sistema za pobiranje vrvi

Če se odločimo za dvig padlega, moramo izdelati samozatezni sistem za pobiranje vrvi, ki omogoča:

• pobiranje vrvi med dvigovanjem
• preprečuje zdrs vrvi, ko je ta obremenjena

Samozatezni sistem za pobiranje vrvi lahko naredimo na dva načina.

Samozatezno varovalo

Ko izvedemo prenos obremenitve lahko sprostimo varovalo, na katerem je bila vrv aretirana. Pri tem seveda nujno pazimo na izdelavo dodatnega varovanja. Varovalo nato namestimo v center sidrišča in vanj vpnemo vrv v samozatezni način. Na varovalni vrvi (neobremenjeni) zopet naredimo varovalni vozel v obliki polvozla. 

Sledi podiranje prenosa obremenitve, tj. pomožne vrvice. Pri podiranju moramo biti pazljivi in vedno držati varovalno vrv, da lahko v primeru težav vedno prenos obremenite obnovimo. 

Izdelava vozla garda

Če nimamo na razpolago varovala s samozatezno funkcijo, uporabimo vozel garda. Z neobremenjeno vrvjo, ki izhaja iz dodatnega varovanja, naredimo vozel garda. Pri vozlu garda moramo biti posebej pozorni, da ga naredimo prav in da je v samozateznem načinu tisti pramen vrvi, na katerem visi padli. Po izdelavi vozla previdno podremo aretacijo, tako da vozel garda počasi prevzame celotno obremenitev. Če se izkaže, da vozel garda ni pravilno narejen in spušča obremenjeno vrv, takoj izdelamo novo aretacijo.
Glede na kompleksnost opisanega postopka je za varovanje bolje uporabljati varovala s samozatezno (avtoblok) funkcijo, ki nam vse skupaj olajšajo in pospešijo.

Izdelava škripčevja

Navedene tri stopnje se najlažje izvajajo takrat, kadar pomoč potrebuje drugi v navezi in za njegovo varovanje uporabljamo avtoblokirno varovalo.

Poteg vrvi

Pri uporabi potega vrvi z lastno močjo vlečemo soplezalca navzgor in vrv hkrati pobiramo skozi varovalo. Ta način je učinkovit le za res kratke, zahtevne odseke v bližini sidrišča.

Enojni škripec

Enojni škripec enostavno izdelamo tako, da na obremenjeno vrv pod varovalom pritrdimo malo prižemo ali trak oz. vrvico z ustreznim drsnim vozlom. Vanj vpnemo vponko, skoznjo napeljemo neobremenjeno vrv in nato s pobiranjem vrvi v smeri navzgor dvigamo soplezalca. Kadar s to metodo nismo učinkoviti, uporabimo švicarski škripec. Škripec je zelo uporaben za hitro pomoč soplezalcu pri premagovanju težkih mest, zlasti če imamo pri sebi eno od blokirnih naprav (T-block, ropeman,...).

Slika 1: Enojni škripec (Vir: PV)

Švicarski škripec

Švicarski škripec ki nam z uporabo dodatne vrvi močno olajša dviganje, pogosto pa ga celo edini sploh omogoči, izdelamo tako, da namesto glavne vrvi (kot pri enojnem škripcu) skozi vponko napeljemo dodatno pomožno vrvico ali trak, na njem izdelamo vozel osmico in vanjo vpnemo vponko. Skozi to vponko nato napeljemo neobremenjeni del glavne vrvi in škripec je pripravljen. Pri takšnem škripcu je pomembno, da je razdalja med varovalom in vponko, skozi katero gre neobremenjena vrv, dovolj velika, da omogoča ustrezno povzemanje vrvi. Če je premajhna, dvigovanje ni učinkovito, saj je treba vseskozi premikati celotni sistem. Ob pomanjkanju opreme lahko namesto dodatne vrvice za izdelavo švicarskega škripca uporabimo prosti pramen (glavne) vrvi, s katero smo v sidrišče pritrjeni mi. V primeru velikega trenja, le tega lahko zmanjšamo zuporabo dveh navadnih vponk na obeh mestih.

Slika 2: Švicarski škripec s trakom (Vir: PV)

Slika 3: Švicarski škripec z glavno vrvjo (Vir: PV)

Kontroliran spust soplezalca

Kadar uporabljamo avtoblokirno varovanje in se odločimo za spust soplezalca, ki visi na vrvi, pa je potrebno nekaj več previdnosti, posebno, kadar uporabljamo starejše avtoblokirne naprave (Reverso idr.), ki nam ne omogočajo enostavnega oz. kontroliranega spuščanja tako kot njihovi sodobni nasledniki (Reverso3, ATC Guide idr.). Pri novejših napravah je dovolj, če vrv med popuščanjem napeljemo skozi obračalno vponko v sidrišču oz. jo popuščamo tako, da jo stalno držimo.Istočasno pa z drugo vponko zavrtimo varovalo, da avtoblok spusti. Podroben postopek je opisan v poglavju Varovanje.

Potek reševanja

Omenili smo že, da je nemogoče predstaviti vse možne kombinacije in situacije v katerih se lahko znajdete ob padcu soplezalca, zato bodo v nadaljevanju opisani postopki reševanja za dva primera:

• prvi v navezi pade blizu ali celo mimo sidrišča
• prvi v navezi pade daleč nad sidriščem 

Padec blizu ali mimo sidrišča

(Za ta manever imamo na voljo 8 vponk z matico in sicer ima vsak član naveze 4)

Soplezalec pleza naprej, mi ga varujemo na varovalno ploščico vpeto v center sidrišča. Je že kar precej metrov nad nami in varovališčem, namestil je nekaj vmesnega varovanja, ko se mu odlomi oprimek. Pade v globino, leti mimo nas in zaustavimo ga šele, ko je pod nami – poškodovan.

Najprej zaustavimo padec in izvedemo aretacijo varovalne naprave (glej slike 6a, b in c). Ko to naredimo, imamo proste roke za naslednje postopke reševanja (Slika 8).

Slika 8: Aretacija glavne vrvi.

Sedaj bomo izdelali prenos obremenitve. Vzamemo pomožno vrvico in jo s prusikovim vozlom namestimo na obremenjeni pramen glavne vrvi, ki gre neposredno do padlega. Če nimamo vrvice, lahko uporabimo neskončno zanko in francoski vozel. V center sidrišča vpnemo navadno vponko – vanjo bomo aretirali pomožno vrvico. To storimo s polbičevim vozlom, polvozlom in varovalnim vozlom. Sedaj lahko podremo aretacijo varovala in počasi spustimo padlega, tako da pomožna vrvica prevzame celotno obremenitev. Ko je to storjeno, moramo nujno narediti še dodatno varovanje. V center sidrišča vpnemo še eno navadno vponko in glavno vrv z bičevim vozlom vpnemo vanjo (Slika 9).

Slika 9: Prenos obremenitve.

V naslednjem koraku izpnemo varovalo in ga vpnemo v center sidrišča na samozatezni način ter skozenj speljemo glavno vrv. Dobili smo zavoro, ki jo bomo potrebovali med dviganjem padlega. Ko preverimo, če sistem deluje lahko podremo dodatno varovanje in nadaljujemo z izdelavo šrkipčevja. Glede na težo, teren in druge faktorje se odločimo ali bo zadostoval navadni škripec ali bomo morali izdelati švicarskega (Slika 10).

Slika 10: Izdelava švicarskega škripca.

Ko padlega potegnemo k nam na varovališče, ga moramo takoj s popkovino pripeti v center sidrišča. Tudi sami izdelamo popkovino zase in se pripnemo v center sidrišča. Podremo škripčevje.

Padec daleč od sidrišča

premik sidrišča, ostalo enako

Spust s ponesrečencem

S pomožno vrvico izdelamo novo sidrišče za spust ter prestavimo obe popkovini v sidriščno zanko novega sidrišča. Sedaj se lahko odvežemo z glavne vrvi, odvežemo tudi padlega. Vrv potegnemo ven iz sistemov nad nami, jo napeljemo skozi center sidrišča in pripravimo za spust – na koncih naredimo vozle ter jo spustimo navzdol.

Za spust s ponesrečencem si pripravimo 120 cm neskončno zanko, na kateri naredimo vozel šestica na približno 1/3 dolžine. Sedaj na vrv namestimo pripravo za spust, vanjo pa z vponko z matico vpnemo neskončno zanko, ki smo si jo pripravili. Pazimo, da jo pravilno vpnemo (glej sliko). Daljši konec zanke si vpnemo v manevrsko zanko pasu, krajšo pa v manevrsko zanko ponesrečenca. Na vrvi namestimo še samovarovanje z machardovim vozlom (Slika 11).

Slika 11: Zavarovanje padlega po potegu na varovališče.

Tako pripravljeni lahko pričnemo s spustom. Če padli nima prehudih poškodb, se lahko z njim spuščamo tako kot vidimo na Sliki 12, da preprečimo morebitno nihanje ponesrečenca, si ga lahko pritrdimo na naš pas s popkovino.

Slika 12: Spust s ponesrečenim soplezalcem.

Ukrepanje ob padcu

Ko pride do padca soplezalca, je treba ukrepati mirno, preudarno in sistematično.

Prvi koraki po padcu

Nujni koraki po padcu soplezalca so sledeči:

• Oceni situacijo. Razmisliti moraš kdo ti lahko pomaga, ali je v bližini še kaka naveza, katero opremo imaš na voljo, v kako odročni steni plezata, kaj je cilj reševanja (dvig padlega, spust na polico…)… Predvsem pa se moraš zavedati vseh objektivnih in drugih nevarnosti, ki prežijo na tebe in padlega kajti prvo pravilo reševanja je, da ne ogrožaš reševalcev – v tem primeru sebe.
• Oceniš padlega in njegovo stanje. Zelo pomembno je, da dobiš vsaj približno sliko o obsegu poškodb in v kaki meri (če sploh) lahko padli asistira pri reševanju. Čeprav se čudno sliši, je pomembneje oblikovati učinkovit načrt reševanja, kot pa brezglavo nuditi pomoč padlemu, četudi ta še tako kriči in zahteva takojšnjo pomoč (sicer je kričanje dober znak, ker pomeni, da je pri zavesti in da diha; bolj resno je, če je padli tiho). Ne pozabite zaščititi padlega pred dodatnimi poškodbami.
• Preveri katero opremo imaš na voljo za reševanje. Že pred vzponom morata oba s soplezalcem vedeti, katero opremo imata s seboj, vključno s prvo pomočjo.
• Oblikuj načrt reševanja in ga pojasni tudi padlemu. Povej ga jasno in razumljivo, govori spodbudno, padlemu (še posebej če je poškodovan) ne smeš dati vedeti, da te je strah. Ostati moraš priseben in suveren v potezah, ki jih vlečeš. Neodločnost in premišljanje te lahko staneta dragocenega časa. Zelo pomembno je, da je načrt dobro oblikovan, saj ga boš kasneje zelo težko spreminjal brez dodatne izgube časa. Ker reševanje zahteva rokovanje z glavno vrvjo, bodi še posebej pozoren na to, da vsak korak dvakrat preveriš. 
  
• Prva pomoč. Če ima padli življenjsko ogrožujoče poškodbe (nezavest, ne diha, krvavitve) se moramo takoj spustiti oz. povzpeti do njega ter mu nuditi prvo pomoč.
• Loti se reševanja.
  

Aretacija pri varovanju na plezalni pas

V osnovi gre za enak postopek aretacije, kot je opisan že zgoraj, s tem da vrv sprva aretiramo na svoj pas, nato pa obremenitev prenesemo na sidrišče z izdelavo nove aretacije s pomožno vrvico. S tem razbremenimo sami sebe, da si omogočimo gibanje in nadaljnje ukrepanje.

Premalo vrvi - premik sidrišča

Kadar je plezalec porabil že veliko vrvi in je padel proti koncu raztežaja, je potrebno sidrišče premakniti na višjo pozicijo in od tam nadaljevati z izbranimi metodami pomoči. Takšen manever terja kar zapleteno in dolgotrajno zaporedje postopkov ter vključuje:

• aretacijo na spodnjem sidrišču;
• plezanje ob vrvi;
• izdelavo novega sidrišča zgoraj;
• aretacijo padlega na novo sidrišče;
• ponovno plezanje navzdol;
• podiranje spodnjega sidrišča;
• vračanje na zgornje sidrišče, od koder nato lahko pomagamo soplezalcu.

Na koncu velja poudariti še pomembno dejstvo, da se moramo pred začetkom opisanih manevrov prepričati ali je nosilnost sidrišča po morebitnem padcu oz. sunku še vedno ustrezna. Če temu ni tako je potrebno sidrišče okrepiti z dodatnimi fiksnimi točkami (na novo zabiti klini...). Le tako bomo lahko opisane postopke, ki sidrišče v določenih fazah dodatno obremenjujejo, izvajali varno.

Primeri reševanja

Omenili smo že, da je nemogoče predstaviti vse možne kombinacije in situacije v katerih se lahko znajdete ob padcu soplezalca, zato bo v nadaljevanju predstavljen samo en način reševanja padlega. Ne glede na to, pa vam obvladanje tega načina omogoča kombiniranje in improviziranje ter uspešno izvedbo reševanja tudi v situacijah, ki tukaj eksplicitno ne bodo razložene (npr. reševanje oz. dviganje drugega v navezi).

Dvig ponesrečenca do našega varovališča in spust z njim

(Za ta manever imamo na voljo 8 vponk z matico in sicer ima vsak član naveze 4)

Soplezalec pleza naprej, mi ga varujemo na varovalno ploščico vpeto v center sidrišča. Je že kar precej metrov nad nami in varovališčem, namestil je nekaj vmesnega varovanja, ko se mu odlomi oprimek. Pade v globino, leti mimo nas in zaustavimo ga šele, ko je pod nami – poškodovan.

Najprej zaustavimo padec in izvedemo aretacijo varovalne naprave (glej slike 6a, b in c). Ko to naredimo, imamo proste roke za naslednje postopke reševanja (Slika 8).

Slika 8: Aretacija glavne vrvi.

Sedaj bomo izdelali prenos obremenitve. Vzamemo pomožno vrvico in jo s prusikovim vozlom namestimo na obremenjeni pramen glavne vrvi, ki gre neposredno do padlega. Če nimamo vrvice, lahko uporabimo neskončno zanko in francoski vozel. V center sidrišča vpnemo navadno vponko – vanjo bomo aretirali pomožno vrvico. To storimo s polbičevim vozlom, polvozlom in varovalnim vozlom. Sedaj lahko podremo aretacijo varovala in počasi spustimo padlega, tako da pomožna vrvica prevzame celotno obremenitev. Ko je to storjeno, moramo nujno narediti še dodatno varovanje. V center sidrišča vpnemo še eno navadno vponko in glavno vrv z bičevim vozlom vpnemo vanjo (Slika 9).

Slika 9: Prenos obremenitve.

V naslednjem koraku izpnemo varovalo in ga vpnemo v center sidrišča na samozatezni način ter skozenj speljemo glavno vrv. Dobili smo zavoro, ki jo bomo potrebovali med dviganjem padlega. Ko preverimo, če sistem deluje lahko podremo dodatno varovanje in nadaljujemo z izdelavo šrkipčevja. Glede na težo, teren in druge faktorje se odločimo ali bo zadostoval navadni škripec ali bomo morali izdelati švicarskega (Slika 10).

Slika 10: Izdelava švicarskega škripca.

Ko padlega potegnemo k nam na varovališče, ga moramo takoj s popkovino pripeti v center sidrišča. Tudi sami izdelamo popkovino zase in se pripnemo v center sidrišča. Podremo škripčevje. S pomožno vrvico izdelamo novo sidrišče za spust ter prestavimo obe popkovini v sidriščno zanko novega sidrišča. Sedaj se lahko odvežemo z glavne vrvi, odvežemo tudi padlega. Vrv potegnemo ven iz sistemov nad nami, jo napeljemo skozi center sidrišča in pripravimo za spust – na koncih naredimo vozle ter jo spustimo navzdol.

Za spust s ponesrečencem si pripravimo 120 cm neskončno zanko, na kateri naredimo vozel šestica na približno 1/3 dolžine. Sedaj na vrv namestimo pripravo za spust, vanjo pa z vponko z matico vpnemo neskončno zanko, ki smo si jo pripravili. Pazimo, da jo pravilno vpnemo (glej sliko). Daljši konec zanke si vpnemo v manevrsko zanko pasu, krajšo pa v manevrsko zanko ponesrečenca. Na vrvi namestimo še samovarovanje z machardovim vozlom (Slika 11).

Slika 11: Zavarovanje padlega po potegu na varovališče.

Tako pripravljeni lahko pričnemo s spustom. Če padli nima prehudih poškodb, se lahko z njim spuščamo tako kot vidimo na Sliki 12, da preprečimo morebitno nihanje ponesrečenca, si ga lahko pritrdimo na naš pas s popkovino.

Slika 12: Spust s ponesrečenim soplezalcem.

Hitri diagram postopkov

Spodnji diagram je namenjen hitremu pregledu posameznih glavnih korakov, ki jih izvajamo pri reševanju padlega. Diagram vam je lahko v pomoč tudi pri praktičnih vajah, da lahko hitro preverite pravilnost vaših postopkov.

Slika 14: Hitri diagram posameznih faz reševanja padlega.