Ogled vira Sidrišča za spust v skali

== Uvod  ==

Velikokrat iz vrha plezalne smeri sestopimo po označeni poti, včasih po brezpotju. Pri bolj zahtevnih sestopih ob plezanju navzdol se preko najbolj zahtevnih mest po potrebi spustimo po vrvi. Seveda pa so tudi smeri pri katerih je edini možni ali najlažji sestop kar spust po vrvi preko smeri. V najslabšem scenariju spust po vrvi preko smeri uporabimo pri umiku iz stene zaradi prevelikih težav, pozne ure, slabšanja vremena ali poškodbe plezalcev. 

Ne glede na razlog pa imajo sidrišča za spust svoje zahteve, ki jih moramo oziroma jih je priporočljivo upoštevati. Tako kot sidrišče za varovanje, mora biti tudi sidrišče za spust zanesljivo. Nanj je v prvi fazi pripeta celotna naveza, ko pa se eden od plezalcev prične spuščati, je to edina točka, katera prenaša celotno obremenitev.. Zato je sidrišče vedno treba izdelati kar se da zanesljivo, že pripravljena je nujno potrebno preveriti in po potrebi okrepiti, zamenjati kline in pomožne vrvice. Ker se po spustu seveda ne vračamo na sidrišče, zadnji pa opreme pred spustom ne more pobrati, je pomembno, da na sidrišču pustimo čim manj opreme. Seveda je jasno, da nikoli ne varčujmo z opremo na račun varnosti&nbsp;! Sidrišče za spust lahko uredimo tudi na drevesu, rušju ali trdnem skalnem roglju. Kadar moramo opraviti več spustov, se pokažejo prednosti dvojne vrvi ali dvojčka. Pri enaki dolžini vrvi bomo namreč pri uporabi dvojne vrvi ali dvojčka, potrebovali za enako dolžino spusta najmanj pol manj spustov, izdelali pol manj sidrišč, porabili bomo bistveno manj opreme itd. Na ta način poleg opreme prihranimo predvsem čas, ki je predvsem v kritičnih situacijah zelo pomemben in si s tem povečamo varnost. 

== <br>Izdelava sidrišča za spust<br>  ==

V kolikor sidrišče za spust še ni izdelano, najprej zabijemo prvi klin v katerega se v primeru izpostavljenega in zahtevnega terena s popkovino vpneta oba plezalca. Nato zabijemo še drugi klin (oziroma po potrebi več klinov) in jih povežemo s pomožno vrvico (debelina vsja 6 mm), ki jo speljemo skozi ušesa klinov. Ko vrvico speljemo skozi vsa ušesa klinov, jo s podaljševalnim vozlom ali šestico povežemo, da dobimo neskončno zanko. Za sidrišče za spust vedno uporabljamo fiksno sidrišče. Če pride do porušitve ene izmed točk sidrišča, z uporabo statičnega sidrišča preprečimo nastanek velikih statičnih obremenitev na drugo točko, kar bi lahko ogrozilo celotno sidrišče. <br> [[Image:Sidrišče.jpg|thumb|left|200px|Slika 1: Sidrišče za spust]][[Image:Sidrisce za spust 2.jpg|thumb|center|200px|Slika 2: Sidrišče za spust z enojno vrvico (Vir: ZGVS Vodenje v skali)]] 

<br> 

<br> 

<br> 

<br> 

<br> 



Dejstvo, da izdelujemo fiksno sidrišče, upoštevamo pri dolžini pomožne vrvice, ki jo uporabimo. Na korenu "V" sidrišča moramo namreč združiti vsa pramena in z njimi narediti vozel šestico ali osmico, s čimer dokončamo fiksno sidrišče (slika 1). Da zmanjšamo porabo vrvice lahko sidrišče izdelamo tudi z enim pramenom vrvi, ki ga z vozlom osmico vpletemo v fiksne točke kot prikazuje slika 2. Pri izdelavi fiksnega sidrišča pazimo na smer poteka obremenitve pri spustu in ga poskušamo izdelati na način, da bodo pod bremenitvijo vsa pramena čim bolj enakomerno obremenjena. 

Vrvica mora biti dovolj dolga, da je kot med prameni maksimalno 60 stopinj. V kolikor je kot med prameni večji, pri spustu nastajajo veliko večje obremenitve fiksnih točk sidrišča (klinov), kar posledično poveča možnost porušitve. Razmerja in razporeditve obremenitev, ki nastajajo pri različnih kotih med prameni, so prikazane na spodnji sliki.<br> [[Image:Spust 2.jpg|thumb|center|400px|Slika 3: Razporeditev sil pri različnih kotih med prameni sidrišča (Vir: Petzl)]]<br>Zanka, ki z izdelavo vozla nastane na korenu sidrišča, naj ne bo prevelika.&nbsp;