Varovanje

Iz Alpirocnik
Skoči na: navigacija, iskanje

Splošno o varovanju

Varovanje soplezalca pri plezanju zagotavlja, da v primeru padca preprečimo morebitne poškodbe ali druge posledice. Z varovanjem se srečamo pri vseh plezalnih aktivnosti in je veščina, ki jo moram res dobro obvladati. S slabim varovanjem lahko soplezalcu povzorčimo veliko škodo ali celo povzročimo usodne posledice. Zato moramo varovanju posvetiti posebno pozornost in se ga res dobro naučiti.

Varovanje pomeni uporabo vozla ali naprave, ki z našo dodatno močjo zagotavlja popolno trenje vrvi in s tem posledično zaustavitev padca.

Ko varujemo soplezalca, lahko vrv proti soplezalcu podajamo oz. pobiramo, ko pa hočemo vrv popolnoma zaustaviti, z uporabo sile na zaviralni vrvi vrv popolnoma zaustavimo. V praksi to pomeni, da lahko z zelo majhno silo na zaviralni vrvi zadržimo veliko silo na vrvi, ki gre do soplezalca.

Varovanje s polbičevim vozlom

V primeru, da nimamo na voljo nobene naprave za varovanje, se poslužimo polbičevega vozla. Polbičev vozel zagotavlja 100% trenje in popolno zaustavitev vrvi z relativno majhno silo na zaviralni vrvi.

Slabost uporabe polbičevega vozla je, da zelo vpliva na lastnosti vrvi, ki jo uporabljamo. Z uporabo polbičevega vozla se vrv namreč "krotoviči", kar v daljšem obdobju takšne uporabe pomeni bistveno poslabšanje kakovosti vrvi.

Varovanje z napravo za varovanje (ploščica)

Na tržišču je na voljo več različnih naprav za varovanje. V plezališčih lahko uporabljamo aktivne samozatezne naprave kot so Griggri ali Cinch, za plezanje v hribih pa takšne naprave niso primerne. V hribih uporabljamo različne izvedenke ploščic. Te omogočajo praktično in zanesljivo uporabo pri varovanju, prav tako pa so uporabne za druge vrvne manevre. Priporočljiva je uporaba ploščic, ki omogočajo samozatezno delovanje v primeru varovanja drugega v navezi.

Varovanje napredujočega

V osnovi delimo varovanje na varovanje plezalca, ki pleza naprej in pri katerem je možen padec, ter varovanje drugega v navezi, ki je varovan oz zgoraj in v primeru padca obremeni vrv brez bistvene dinamike.

Načini varovanja na sidrišču

Varovanje na pas

Ta način najpogosteje uporabljamo kadar imamo kakovostne fiksne točke in je na sidrišču dovolj prostora za naše učinkovito varovanje. Omogoča nam lažje delo z vrvjo in bolj dinamično varovanje. Pogoji uporabe so ustrezno razmerje v teži med plezalcema, smer obremenitve samo navzgor in ne v prečnico ter izključena možnost dolgih padcev ali padcev direktno na sidrišče. Glavna pomanjkljivost tega načina je možna poškodba varujočega, saj je le-ta del varovalne verige in tudi sam prestreza nastopajoče sile. Zato ga uporabljamo le na ustreznih mestih, kjer imamo pogled na varujočega in ne pod previsi v katere bi nas lahko potegnilo ob padcu. Pri tovrstnem varovanju je ključno, da ne glede na izbiro načina varovanja, vrv prvega v navezi vseskozi poteka skozi vponko, vpeto v center sidrišča (Slika 4.).



Aktivno varovanje na pas [vir DAV]
Pasivno varovanje na pas [vir DAV]



Varovanje na pas, kjer vrv napredujočega nujno napeljemo skozi center sidrišča [vir PV]




Varovanje v center s telesom kot protiutežjo [vir DAV]







Varovanje v center sidrišča


Takšen način varovanja uporabimo takrat, kadar nam teren (viseče sidrišče, malo prostora, previsi nad nami) in pozicija oz. tip sidrišča (nizko sidrišče, ni vezave za obremenitev navzgor) ne dopuščajo varovanja na pas. Pri tem je potrebno biti pozoren na izdelavo sidrišča tako, da nam ga ob obremenitvi ne potegne izven dosega rok (glej zgoraj – perotivezava!) in pa predvsem na to, kakšno varovalo uporabljamo. Če uporabljamo kakršnokoli izvedbo varovalne ploščice (reverso, ATC, tubus...) moramo namreč pri varovanju vodečega poskrbeti za to, da bomo lahko zaustavili morebiten padec direktno na sidrišče... Da zagotovimo ustrezen potek vrvi skozi varovalo, nujno vedno vpnemo obračalno vponko na zaviralni vrvi, ki izhaja iz varovala (Slika 5.)
S tem dosežemo dvoje: Prvič, vzpostavimo pravilen potek vrvi skozi varovalo, ki omogoča dovolj trenja za zaustavljanje padca direktno v sidrišče in drugič: v primeru takšnega padca se celotna sila prenese v center sidrišča, ki tako maksimalno učinkovito opravi svojo funkcijo. Obračalna vponka je lahko vpeta neposredno ob varovalo, ali pa v eno od fiksnih točk sidrišča. Izpnemo jo lahko potem, ko ima prvi v navezi že vpeto zanesljivo vmesno varovanje.

Pri menjavanju plezalcev na sidrišču je predvsem pomembno to, da je vsak član naveze vseskozi vpet z vrvjo v vsaj eno fiksno točko in da se pri tem porabi čim manj vmesnih manevrov (prepenjanja, odpenjanja...).

Varovanje v center sidrišča z obračalno vponko [vir PV]



Varovanje drugega v navezi