Etični kodeks

Iz Alpirocnik
Skoči na: navigacija, iskanje

Uvod

Alpinistični etični kodeks obnašanja v gorah in etika plezanja temeljita na spoštljivem, zdravem, razumskem odnosu do plezanja in okolja, v katerem poteka, ter posledic, ki izhajajo iz opravljanja te aktivnosti.


Glavni namen kodeksa je zagotoviti spoštljiv, občutljiv ter trajnosten odnos do ljudi, gora in sten, plezanja, narave in gorskega okolja. Kodeks je vodilo, da se gorsko okolje (flora in favna) ne bi (namenoma) uničevalo, da bi bil odnos do plezanja in smeri v skladu z lokalno tradicijo ter strokovno priznanimi alpinističnimi trendi, da obiskovalci gorskega sveta ne bi negativno vplivali na ljudi, ki tam živijo ter da bi obiskovalci gora ohranjali gorsko okolje v svoji prvinski naravni obliki.


Slovenski alpinisti so bili vedno spoštljivi, odprtega duha, avanturisti in v njihovem imenu izražena želja v tem kodeksu je, da bi ta raziskovalni in občutljivi duh ostal nepokvarjen za prihodnje generacije.


Ohranjanje gorske narave

Erozija

Na dostopu do plezališč, sten ali gora se potrudite uporabljati obstoječe poti, uhojene steze in ustrezna parkirišča. To pomaga ohranjati okolje, preprečevati erozijo ter spore z lastniki parcel, vzdrževalci in lastniki poti. Na sestopih z vrhov ne uporabljajte bližnjic, ki sekajo serpentine obstoječih poti, travnike, polja. Če pot ne obstaja, izberite smer, ki se izogiba mehki vegetaciji, slabo poraščenim meliščem, ki so izpostavljeni eroziji.

Ne iznakazite površine skale s klesanjem. Odstranjevanje krušljive skale, kamnov ali lusk poteka v skladu z naravnimi procesi zmrzovanja in odtajevanja. Če naletite na odkrhnjen blok ali skalo, ki ju z lahkoto odstranite z roko, potem to storite pazljivo.

Ko uporabljate vrv z vrha gore ali stene, zaščitite rob skale ali debla dreves z ustrezno podlogo ali ustrezno dolgo zanko. Tako boste preprečili nastajanje odrgnin okoli debel dreves, uničenje mehke vegetacije, skale in tudi vaše vrvi.

Kjer je možno sestopiti peš, se ne spuščajte po vrvi čez obstoječe smeri. Spusti po vrveh naj potekajo čez področja, kjer ni smeri, ali pa jih ni veliko. Izogibajte se spustom po vrvi, kjer je na vrhu strma trava, saj to navkljub omejeni rabi povzroči erozijo. Zemlja, blato in kamenje se lahko sprožijo na spodaj ležeče smeri in plezalce.

Kadar koli se pojavijo nesoglasja ali spori glede dostopnosti posameznih območij, se morajo vsi zainteresirani – lastniki zemljišč, uradne ustanove, društva in posamezniki – posvetovati in poiskati rešitve, sprejemljive za vse.

Vegetacija

Skalne površine so dom redkih vrst rastlin, ki so se tam ohranile zaradi pomanjkanja selektivnega pritiska, paše, gnojenja ali škropljenja. Pomembno je identificirati manj pogoste vrste, zato da jih ščitimo. Ne trgajte ali uničujte gorskega cvetja ali druge vegetacije, zlasti ne tistega, ki je zaščiteno.

Na območjih, kjer so vegetacija in gozdovi ogroženi, moramo imeti s seboj dovolj drugega goriva, da zadošča za oskrbo vseh obiskovalcev gora (udeležencev odprave) in ne kurimo lesa.

Nove smeri »vrtnarite« z veliko mero pazljivosti. Drevesa in grmičevje morajo ostati nedotaknjeni in paziti je treba, da ne pride do odstranjevanja lišajev, mahu, ki jih onesnaževanje ogroža že samo po sebi in so lahko redki.

Ptice in ostale živali

Mnogo živali v gorskem svetu kot veliko vrst ptic, njihova gnezda in jajca so zaščitena z Zakonom o varovanju narave, vsakoletnimi Odloki Ministrstva za okolje in prostor, objavljenimi v Uradnem listu Republike Slovenije, o prepovedi gibanja in plezanja v določenih področjih. Zato je po zakonu kaznivo plašiti in vznemirjati ptice ter druge prebivalce sten v njihovih gnezdih in bivališčih. Alpinisti naj bodo dovolj previdni in zreli ter se med paritveno in gnezditveno sezono ptic odrečejo plezanju v takih področjih.

Izognite se plašenju ptic ali drugih živali tako, da plezate primerno daleč proč od mesta gnezdenja ali bivališča živali. Mnoge ptice in ostale živali postanejo tolerantne do alpinistov, če le ne pride do direktnega vznemirjanja.

Če se živali vznemirijo, potem ste preblizu in ste se dolžni umakniti.

Onesnaževanje

Izogibajte se onesnaževanju tako vode, tal, kot tudi samih skal. Ne pustite ležati smeti. Odstranite svoje in tudi smeti drugih ljudi, to vključuje tudi organske odpadke, ogrizke, bananine olupke, kupčke raztresenega magnezija, cigaretne ogorke, … kjerkoli že ste. Ne pripravljajte ognjišč, saj naslednji obiskovalci to lahko dojamejo kot ustaljeno prakso. V pogosto in plezalsko zelo obremenjenih stenah in tudi bivakih pospravite svoje iztrebke za sabo v vrečke (shitbags) ali plastenke (peeing bottles), še posebno ob potokih in virih pitne vode. Če že kampirate na divje, to naredite obzirno z minimalnim vplivom na okolje. Zmanjšajte hrup v gorah. Uporabljajte osnovna pravila lepega obnašanja.

Uporabljajte magnezij varčno, predvsem v previsnih predelih smeri, ki jih voda redko spere. Magnezij se na takih mestih strdi, ostaja viden čez celo leto. Ne označujte oprimkov in stopov s črticami magnezija in krede. To bistveno zmanjšuje izziv iskanja poteka smeri in izniči čar negotovosti pri odkrivanju gibov. Smeri ne označujte z možici, barvo, klesanjem ali praskami.


Etika

Spreminjanje skale

Oprimkov ali stopov se ne sme klesati, povečevati ali kako drugače napraviti 'drugačne' ali 'lažje'. Skale se ne brusi z jeklenimi krtačami ali drugim orodjem, ker to povečuje velikost oprimkov. Odgovornost prvih plezalcev je, da minimalizirajo poškodbe skale, ko jo čistijo in da resnicoljubno poročajo o aktivnostih. Iz istih razlogov ni sprejemljiva uporaba športnih plezališč za trening drytoolinga.

Poročanje

“Treba je povedati resnico, vso resnico, samo resnico in to takoj.” Roger Payne

Ideal: prosto, na pogled, v enem zamahu. Logičen zaključek vzpona je na vrhu. Kar odstopa od tega ideala je treba navesti takoj, ko o vzponu poročamo. Pollaži so kočljiva stvar. Če se plezalec v 1000 meterski smeri prime enkrat za klin, smeri ni preplezal prosto. Prvi plezalci zimske smeri opravijo zahtevnejši vzpon kot naslednji ponavljalci, ki za svoj vzpon uporabljajo sledi in izkopana varovališča prvih plezalcev. Po strogo tehnični definiciji je sicer smer preplezana, če je priključena na že obstoječo. Ideal pa je splezati smer prosto na pogled v enem zamahu in svoj vzpon zaključiti na vrhu. Izogibajte se zavajanju z nebistvenimi podatki v dolgih spisih, v katerih je našteto vse drugo, razen dejstev pomembnih za ovrednotenje vzpona: pisanje o plezanju neke smeri brez zaključka, brez vrha, prosto ali ne, v enem zamahu ali ne, celotno v vodstvu ali izmenjaje ... Če si smer končal na sicer nepreplezanem grebenu 50 m pod vrhom, smer ni preplezana do konca, in je to zgolj odličen poizkus.

Tisti, ki je v vrhu športne panoge, postavlja nove standarde in tudi pravila igre. Vsak se lahko odloči, kaj želi plezati, v skladu s stilom, ki ne obremenjuje okolja in drugih udeležencev »igre«. Zavedati se je treba razlik v vrednosti stilov. Na osebnem nivoju gre za doživetje, na nivoju publike, se pa doživetje prelevi v zgodbo, ki je včasih le bleda senca doživetja, včasih pa je ravno obratno – zgodba je bolj bleščeča kot je bilo neko doživetje.

Varovanje

Za varovanje pri plezanju se primerno usposobite in naučite pravilno uporabljati vse vrste varoval. Raba le enega tipa varovanja ni priporočljiva. Plezalec s primerno usposobljenostjo zmanjša obrabo skale zaradi zabijanja in izbijanja klinov z uporabo frendov in zatičev. Pozanimajte se in spoštujte lokalno tradicijo.

a) Svedrovci: Varovanje s svedrovci je sprejemljivo pri opremljanju športnih smeri v nižje ležečih stenah, kjer ni možnosti za druga varovala. Stene v gorah so področje alpinizma, kjer je sprejemljiva le uporaba svedrovcev pri prvenstvenih vzponih od spodaj, nikakor pa ne pri ponavljanju obstoječih smeri, ki so bile preplezane brez uporabe svedrovcev. Če se nekomu zdi tvegano plezati brez svedrovcev, potem naj si premisli in pusti linijo za prihodnje generacije plezalcev, da jo preplezajo ali ponovijo.

b) Klini: Ustrezen je minimalističen pristop, ki zagotavlja plezalčevo relativno varnost in ne poškoduje skale. Klinov ni priporočljivo puščati v stenah zaradi rjavenja kovine in korozije kamenine.

c) Zanke, zatiči, frendi: Če se le da, pravilno uporabljajte te vrste varoval, saj si tako zagotavite hitro varovanje, ki povzroča manjše poškodbe skale od klinov. Material v starih zankah pod vplivom ultravioličnih žarkov oslabi, zatičev v razpoke ne zabijamo. Neodstranjena varovala zmanjšujejo izziv za iskanje možnosti varovanja in onemogočajo postavljanje novih varoval na isto mesto.

d) zimsko plezanje: Varovanje s svedrovci je sprejemljivo le pri plezanju prvenstvenih smeri. Pri ponavljanju obstoječih smeri se ne vrta. Uporaba klinov je del splošne prakse, prav tako njihovo izbijanje, tudi na varovališčih. Ponavljajoča uporaba klinov na istih mestih v konči fazi povzroči poškodovanje skale, zato čim bolj izrabite naravne možnosti, sneg, led, zatiči, metulji, zanke. Poudariti je treba, da je uporabnost metuljev in zatičev pozimi omejena in v zaledenelih počeh skoraj brez pomena. Med zimskim plezanjem poskrbite za čim manjše poškodbe skale, ruše in druge vegetacije.

e) kombinirano plezanje: Drytooling uporabite pri kombiniranem plezanju, kjer se izmenjujejo sneg, led in skala. Suhih smeri se ne pleza z orodji. Največkrat zadostuje, da počakate na bolj ugodno zimo in smer splezate od spodaj navzgor v enem zamahu prosto. Ne uporabljajte športnih plezališč za trening drytoolinga.

Odgovornost

a) Plezalec je kot občan po civilnem pravu dolžan odgovorno ravnati do sebe in drugih. Plezanje je nevarna dejavnost, z možnostjo poškodbe in smrti. Plezalec se mora tega zavedati, sprejeti tveganje in biti odgovoren za svoja lastna dejanja, ki bi lahko prizadela soplezalca, in narediti vse v svoji moči, da prepreči nesrečo, ki lahko izhaja iz takega dejanja. Lastniki zemljišč ne morejo biti odgovorni za nastale poškodbe zaradi dejanj plezalca ali drugih plezalcev. Legalni princip - sodelovanje pri popolnem zavedanju nevarnosti - se nanaša na vse nevarne športe.

b) Plezalna etika zajema zdravo razumsko obnašanje pri plezanju, da bi zmanjšali nevarnost nastajanja sporov, škode, poškodb, smrti. Izogibajte se spustom ob vrvi, ko drugi plezajo navzgor; odstranjevanju skal med plezanjem ali z vrha stene; izgubljanju opreme, da ne pade na druge spodaj stoječe osebe; izogibajte se pretirani glasnosti; plezanju čez ali nad drugimi plezalci; velike skupine pod vodstvom inštruktorjev razdelite v več manjših skupin in plezajte smeri, kjer ni gneče. Zastavljajte si realne cilje. Uporabljajte osnovna pravila človeškega obnašanja.

c) Ni nadomestila za izkušnje, novinci morajo iskati nasvet bolj izkušenih in delovati preudarno.

Sklep

Če povzamemo, to pomeni s čim manj tehničnih pomagal varno opraviti čim težji vzpon prosto na pogled v enem zamahu in za sabo pustiti čim manj sledov, da bodo lahko tisti za nami naše vzpone doživeli čim bolj prvinsko - podobno kot smo jih mi. Zavedati se moramo, da tako kot se je zdelo našim predhodnikom nemogoče tisto, kar je z razvijanjem sposobnosti in razvojem življenja postalo za nas mogoče, se bo dogajalo tudi v prihodnje in generacijam, ki prihajajo za nami. Cilj vsakega alpinista mora biti opravljanje vzponov, ki jim je dorasel. Sposobnost čim večjega zbliževanja možnega in nemogočega in nikdar prestopiti meje na stran nemogočega, pa je vrednota vsakega posameznika. Vsak alpinist in plezalec se mora zavedati, da je alpinizem tesno povezan z nevarnostjo, ki plezalca lahko stanejo življenja. Nevarnosti zmanjšujemo z izboljševanjem svojih sposobnosti in večanjem znanja in izkušenj. Zmanjševanje nevarnosti z uporabo fiksnih varoval je slepenje samega sebe. Soočanje samega sebe z lastnimi odločitvami je temelj alpinizma od nekdaj.

Blaž Stres

Viri:

Tirolska deklaracija
Plezališča Slovenije
The Scottish Mountaineer
Zdrava pamet
Pametni ljudje