Varovanje pri športnem plezanju

Iz Alpirocnik

Skoči na: navigacija, iskanje

Varovanje pri športnem plezanju je glede varnostnih zahtev enako varovanju pri plezanju v gorah. Njegov osnovni namen je preprečevanje resnih poškodb plezalca v primeru padca.

Večina varovanja v plezališčih se izvaja na tleh, kjer je dovolj prostora za udobno in zbrano varovanje plezalca. Padci so sestavni del športnoplezalnega vzpona, saj se dogajajo precej bolj pogosto kot v alpinizmu. Ob dobro opremljenih smereh je jasno, da si plezalci v plezališčih lahko privoščijo plezanje na meji oziroma prek meja svojih zmožnosti. Logična posledica tega so pogosti padci. Med najpomembnejše elemente varnosti v plezališčih seveda sodi pravilno in učinkovito varovanje. 

Ker ima varovalec najpogosteje na voljo dovolj manevrskega prostora pod smerjo (so tudi izjeme), lahko ta, za razliko od varovališč v dolgih smereh, varuje bolj dinamično. Medtem ko se za varovanje v hribih v glavnem uporabljajo razlišče vrste ploščic, se za varovanje pri športnem plezanju uporabljajo tudi t. i. samozatezni pripomočki.

Vsebina

Vloga varovalca

Uspešno opravljen zahteven športni vzpon na meji plezalčevih zmožnosti je precej laže izvedljiv s predanim varovalcem. Če je mogoče, naj si smer pred plezanjem ogledata plezalec in varovalec skupaj. Zlasti naj si pozorno ogledata vstop v smer (do 2. svedrovca), najtežji del smeri (detajl) in mesto vpenjanja sidrišča. Dogovor o klicih med plezanjem prepreči morebitne nesporazume pozneje pri napredovanju. Primeri: hitro podajanje vrvi na težjih delih, začetek plezanja po počitku, padec ob preveliki »navitosti«, ...

K predanosti varovalca sodi tudi njegov položaj. Med varovanjem naj bo postavljen blizu stene (ne povsem ob njej!), kolena naj ima rahlo upognjena, noge pa naj ima postavljene v kar se da stabilnem položaju. Ob padcu bo tako varovalec s premikom proti steni dinamično prestregel silo, soplezalec pa bo mehko obvisel na vrvi.

Dinamično varovanje (Vir: Petzl)
In seveda. K pravilnemu varovanju ne sodijo cigareta (pivo, redbul, monster, ...) v roki, ukvarjanje z otroki, čvekanje, zabavanje domačih živali, ležanje in sedenje.

Varovanje z lokom

Zaradi (pretiranega) strahu pred padci manj izkušene naveze pogosto menijo, da je podajanje vrvi med napredovanjem nujno zmanjšati na minimum. To pomeni, da varovalec poda točno toliko vrvi, kolikor višine pridobi plezalec med napredovanjem. Ob postopnem in počasnem napredovanju varovalec sicer lahko dovolj hitro poda zadostno dolžino vrvi za izvedbo giba, težave pa se pojavijo v primeru nenadnih dolgih in hitrih dinamičnih gibov. Ti so zlasti pogosti v smereh s poudarjenim atletskim značajem, za katere so značilne večje razdalje med oprimki in previsnost. Nekaj dodatne vrvi (lok), ki jo varovalec pusti plezalcu, dovoljuje uspešno izvajanje dolgih dinamičnih gibov brez neželenega vmesnega blokiranja.

Lok je »ostanek« vrvi, ki ga varovalec zavestno pusti za primer daljših dinamičnih gibov. Ta dopušča plezalcu neovirano dinamično plezanje, vpenjanje in počitek. Nekaj loka prispeva tudi k mehkim in dinamično ustavljenim padcem.

Pravila za dolžino loka ni. Vrv naj usločeno prehaja v navpičnico in proti prvemu vpetemu kompletu. Vrv se ne sme vleči po tleh. V takem primeru bi bil nenaden padec predolg – konča se lahko tudi na tleh!

Lok je OK.

Varovanje z lokom zahteva pazljivost v začetnih metrih vzpona. Ob vstopu v smer podaja varovalec le zahtevano dolžino vrvi, saj se padec do vsaj drugega vpetega kompleta lahko konča z dotikom tal. Odločitev, kdaj dodati lok, je tako odvisna od izkušenj varovalca in od predhodnega ogleda poteka smeri. V plošči se doda nekoliko pozneje, v previsu pa lahko že kmalu.

Hitro podajanje vrvi je ključno za uspešen vzpon. Ko varovalec opazi, da se plezalec pripravlja za vpenjanje, hitro poda zahtevano dolžino vrvi. Po vpetem kompletu pobere odvečen del vrvi in pri tem hkrati pazi, da ohranja lok.

Varovalna naprava in vrv prispevata k dinamičnosti

Mit, da samozatezne varovalne naprave (Grigri, Eddy in podobne) zaradi takojšnjega ustavljanja vrvi ne omogočajo dinamičnega varovanja, ne drži. Drži pa, da moramo ob uporabi grigrija dinamično prestrezanje padca opraviti predvsem z gibanjem telesa – z gibanjem proti steni in prehodom iz rahlega počepa v izravnano držo.

Varovalne ploščice (ATC, reverso ipd.) dinamično varovanje olajšajo zaradi krajšega zdrsa vrvi skozi napravo ob padcu. Ob tem se mora varovalec z gibanjem še vedno pravilno odzvati na padec.

Dobro poznavanje delovanja varovalne naprave je v vseh okoliščinah nujno za pravilen odziv. Vsekakor je zaželeno, da se plezalci bolje seznanijo s čim več varovalnimi napravami.

Plezalne vrvi so dinamične. To pomeni, da s svojim raztezanjem preprečujejo sunkovito in boleče zaustavljanje padcev. Raztegljivost vrvi se z uporabo manjša. Stara vrv je lahko kljub navidez dobro ohranjenemu plašču že dokaj toga in zato nevarna. Z menjavo vrvi ne odlašajmo predolgo.

Plezaj pametno

Da bi bil vzpon res sanjski, mora tudi plezalec paziti na nekaj malenkosti.

  • Komunikacija z varovalcem. Že pred vzponom naj člana naveze določita signale (izraze), s katerimi bo plezalec sporočal napotke glede podajanja vrvi, počivanja in možnih padcev.
  • Noga nikoli za vrvjo! Plezalec naj med napredovanjem nog nikoli ne postavlja med steno in vrv. Padec v takem položaju se konča z obratom na glavo in pekočo odrgnino na zadnji strani noge.
  • Vpenjanje kompleta v višini ramen. Smeri v plezališčih so načeloma opremljene tako, da je vpenjanje svedrovcev mogoče z razmeroma dobrih oprimkov. To pomeni, da predstavlja pretirano iztegovanje navzgor odvečen napor. V trenutku, ko se plezalec zaloti, da se na vse pretege muči vpenjati oddaljen svedrovec, naj se umiri in raje prestavi gib više ter vpne svedrovec z udobnejšega položaja. Vpenjanje v višini ramen prispeva k hitrejšemu plezanju in počasnejši zakislitvi podlakti. Vpenjanje vrvi zelo visoko nad glavo je lahko še nevarnejše, saj moramo k sebi povleči mnogo več vrvi. To pomeni, da se padec v trenutku pred vpetjem vrvi v vponko lahko konča celo več metrov niže kot sicer!
  • In za konec še: dvojno preverjanjePred začetkom vzpona varovalec in plezalec obvezno medsebojno preverita, če sta pravilno navezana. Točke preverjanja so: pravilno zapeta plezalna pasova, pravilno nameščena vrv v varovalu, zavita matica na vponki, dovolj kompletov za pasom in vozel na prostem koncu vrvi.
Osebna orodja