Etika pri turni smuki

Iz Alpirocnik

Skoči na: navigacija, iskanje

Turno smučanje pomeni tudi poseg v naravo, zato se poskušajmo držati nekaterih etičnih načel. Narava nam bo hvaležna, če za seboj ne bomo pustili nikakršnega ostanka, niti bananinega olupka. Pazljivi bodimo na poraščenih predelih, kjer lahko z robnikom smuči močno poškodujemo rastje. V gorah je rast rastlin dosti počasnejša in celjenje takih poškodb lahko terja leta. V gore zahajajo poleg turnih smučarjev tudi gorniki, ki smuči ne uporabljajo. Ti si izdelajo svojo gaz, ki je s smučmi ne podirajmo in pričakujmo, da “pešaki” ne bodo uničili naše smučine. Prijazni bodimo tudi do turnih smučarjev, ki prihajajo za nami. Pri smučanju se ne obnašajmo, kot da je celotno pobočje naše. Pravi turni smučarji smučajo eden blizu drugega in tako pustijo nekaj nepresmučanega pobočja za tiste, ki prihajajo za njimi. Ko smučamo, pazimo, da ne poškodujemo smučine, ki smo jo uporabili pri vzponu. Če že moramo zapeljati čeznjo to storimo pravokotno nanjo in ne v zavoju. Da nas smučina za vzpon ne ovira pri spustu jo ponavadi speljemo ob robu pobočja.


Varčujmo z nedotaknjeno belino - pustimo jo za zamudnike, morda se pa tudi sami še enkrat takoj povzpnemo nazaj na vrh.
Osebna orodja