Zgodovina alpinizma: Razlika med redakcijama

Iz Alpirocnik
Skoči na: navigacija, iskanje
Vrstica 1: Vrstica 1:
// V PRIPRAVI //<br>
 
 
 
Pomembnejši gorniški dogodki, ki so zaznamovali slovenski alpinizem  
 
Pomembnejši gorniški dogodki, ki so zaznamovali slovenski alpinizem  
  
 
<br>  
 
<br>  
 +
 +
  
 
== Srednji in stari vek  ==
 
== Srednji in stari vek  ==
Vrstica 17: Vrstica 17:
  
 
*Začetki – Horace Benedict de Saussure (roj.1740)<br>  
 
*Začetki – Horace Benedict de Saussure (roj.1740)<br>  
*Prvi vzpon na Mt. Blanc 4807m (leta 1786)
+
*Prvi vzpon na Mt. Blanc 4807m leta 1786 - Michael Gabriel Paccard, Jacques Balmat
 
 
- Michael Gabriel Paccard  
 
 
 
- Jacques Balmat  
 
  
 
*Matterhorn – Edward Whymper, leta 1865
 
*Matterhorn – Edward Whymper, leta 1865
Vrstica 38: Vrstica 34:
 
== Alpinizem konec 19. in začetek 20. stoletja  ==
 
== Alpinizem konec 19. in začetek 20. stoletja  ==
  
=== '''Trije problemi Alp 20. stoletja''' ===
+
=== '''Trije problemi Alp 20. stoletja''' ===
  
 
#S stena '''Matterhorn'''a leta '''1935&nbsp;'''- brata Toni in Franz Schmid  
 
#S stena '''Matterhorn'''a leta '''1935&nbsp;'''- brata Toni in Franz Schmid  
Vrstica 54: Vrstica 50:
 
- leta 1897 -&nbsp;Mattias Zurbriggen (Edward FitzGerald)  
 
- leta 1897 -&nbsp;Mattias Zurbriggen (Edward FitzGerald)  
  
== Himalaja - začetki  ==
 
  
==== <br>Trisul I (7120m)  ====
+
 
 +
== Himalaja - začetki<br> ==
 +
 
 +
==== Trisul I (7120m)  ====
  
 
&nbsp;- leta 1909 dr. Tom Longstaff  
 
&nbsp;- leta 1909 dr. Tom Longstaff  
Vrstica 80: Vrstica 78:
 
- leta 1950 Maurice Herzog, Louis Lachenal  
 
- leta 1950 Maurice Herzog, Louis Lachenal  
  
==== Mt. Everest 8848m ====
+
==== Mt. Everest 8848m ====
  
- leta 1953 Edmund Hillary, Tenzing Norgay
+
- leta 1953 Edmund Hillary, Tenzing Norgay  
  
==== Nanga Parbat 8126m ====
+
==== Nanga Parbat 8126m ====
  
- leta 1953 Herman Buhl
+
- leta 1953 Herman Buhl  
  
 +
<br>
  
 +
== Začetki v Sloveniji  ==
  
== Začetki v Sloveniji ==
+
znanstveniki
  
znanstveniki
+
*Scopoli (1758 Storžič, 1759 Grintovec)  
 
+
*Hacquet (1777 Mali Triglav)  
*Scopoli (1758 Storžič, 1759 Grintovec)
 
*Hacquet (1777 Mali Triglav)
 
 
*'''1778''' prvi pristop na '''Triglav'''
 
*'''1778''' prvi pristop na '''Triglav'''
  
- '''Luka Korošec, Miha Kos, Štefan Rožič, Lovrenc Willomitzer'''
+
- '''Luka Korošec, Miha Kos, Štefan Rožič, Lovrenc Willomitzer'''  
 
 
  
 +
<br>
  
prvi alpinisti
+
prvi alpinisti  
  
 
*'''Valentin Stanič''' - prvi alpinist Vzhodnih Alp
 
*'''Valentin Stanič''' - prvi alpinist Vzhodnih Alp
  
(1800 leta drugi na Grossglocknerju, 1801 prvi na Watzmannu)
+
(1800 leta drugi na Grossglocknerju, 1801 prvi na Watzmannu)  
  
 
*'''Dr. Julius Kugy''' – in njegovi '''trentarski vodniki'''
 
*'''Dr. Julius Kugy''' – in njegovi '''trentarski vodniki'''
Vrstica 114: Vrstica 112:
 
*'''prof. dr. Johannes Frischauf'''
 
*'''prof. dr. Johannes Frischauf'''
  
== <br>Alpinizem do I svetovne vojne ==
 
  
=== Triglav severna stena – prvi vzpon ===
+
== <br>Alpinizem do I svetovne vojne  ==
  
 +
=== Triglav severna stena – prvi vzpon  ===
  
 
+
*'''1891 – Ivan Berginc'''  
*'''1891 – Ivan Berginc'''
+
*'''1906 – nemška smer'''  
*'''1906 – nemška smer'''
 
 
*'''1910 – slovenska smer&nbsp;'''Dr. Henrik Tuma, Jože Komac
 
*'''1910 – slovenska smer&nbsp;'''Dr. Henrik Tuma, Jože Komac
  
še nekaj imen:<br>Dr. Fran Tominšek, Fran Kocbek, Jakob Aljaž, Rudolf Badiura, Bogumil Brinšek
+
še nekaj imen:<br>Dr. Fran Tominšek, Fran Kocbek, Jakob Aljaž, Rudolf Badiura, Bogumil Brinšek  
 
 
 
 
 
 
== Alpinizem med I in II svetovno vojno ==
 
  
 +
<br>
  
 +
== Alpinizem med I. in II. svetovno vojno  ==
  
*'''Alojzij Knafeljc''' in označevanje poti z markacijami
+
*'''Alojzij Knafeljc''' in označevanje poti z markacijami  
*1921 '''Turistovski klub Skala'''
+
*1921 '''Turistovski klub Skala'''  
*1922-1924 '''Klement Jug'''
+
*1922-1924 '''Klement Jug'''  
*1932 plezalni vodnik: '''Naš alpinizem''' Kajzelj-Drofenik
+
*1932 plezalni vodnik: '''Naš alpinizem''' Kajzelj-Drofenik  
 
*1933 '''Plezalna tehnika '''Mire Marko Debelakove
 
*1933 '''Plezalna tehnika '''Mire Marko Debelakove
  
 +
<br>
  
 +
== Pomembnejši vzponi med vojnama  ==
  
== Pomembnejši vzponi med vojnama ==
+
*1926 Direktna v Špiku: Mira Marko Debelakova, Stanko Tominšek  
 
+
*1927 Levi steber Škrlatice: Čop-Jesihova-Martelane-Tominšek  
 
+
*1928 Triglav Gorenjska: Čop-Potočnik-Tominšek in Skalaška: Jesihova-Gostiša  
 
+
*1931 Skalaška smer v Škrlatici in Špiku:Jesihova-Lipovec  
*1926 Direktna v Špiku: Mira Marko Debelakova, Stanko Tominšek
 
*1927 Levi steber Škrlatice: Čop-Jesihova-Martelane-Tominšek
 
*1928 Triglav Gorenjska: Čop-Potočnik-Tominšek in Skalaška: Jesihova-Gostiša
 
*1931 Skalaška smer v Škrlatici in Špiku:Jesihova-Lipovec
 
 
*1941 Herle-Vršnik v Ojstrici - svedrovci
 
*1941 Herle-Vršnik v Ojstrici - svedrovci
  
 +
<br>
  
 +
== Alpinizem po II. svetovni vojni<br>  ==
  
== Alpinizem po II svetovni vojni<br> ==
+
*Čopov steber Triglav leta 1945 Jože Čop in Pavla Jesih  
 
 
*Čopov steber Triglav leta 1945 Jože Čop in Pavla Jesih
 
 
*ZP leta 1968 Belak-Sazonov-Kunaver
 
*ZP leta 1968 Belak-Sazonov-Kunaver
  
 +
<br>
  
 +
== Pomembnejše odprave - smeri<br>  ==
  
== Pomembnejše odprave - smeri<br> ==
+
*1949 Krušičeva smer v Špiku: Krušič-Šilar-Novak  
 
+
*1950 Varianta Aschenbrennerja v Travniku: Debeljak-Perko  
*1949 Krušičeva smer v Špiku: Krušič-Šilar-Novak
+
*1950 Raz Dedca: Debeljak-Kočevar  
*1950 Varianta Aschenbrennerja v Travniku: Debeljak-Perko
+
*1954 Zajeda v Šitah: Schara-Levstek  
*1950 Raz Dedca: Debeljak-Kočevar
 
*1954 Zajeda v Šitah: Schara-Levstek
 
 
*1959 Dularjeva zajeda v Jalovcu: Golob-Juvan<br>
 
*1959 Dularjeva zajeda v Jalovcu: Golob-Juvan<br>
  
 +
<br>
  
 +
=== Himalaja:  ===
  
=== Himalaja: ===
+
*1960 1. JAHO, Trisul II in III, vodja S. Kersnik  
 
+
*1969 3. JAHO, Anapurna II, vodja A. Kunaver  
*1960 1. JAHO, Trisul II in III, vodja S. Kersnik
 
*1969 3. JAHO, Anapurna II, vodja A. Kunaver
 
 
*1974 5. JAHO, Kangbačen, vodja T. Škarja
 
*1974 5. JAHO, Kangbačen, vodja T. Škarja
  
 +
<br>
  
 
+
*1975 Makalu- prvi osemtisočak (8463m) vodja: A. Kunaver<br>Na vrhu preko južne stene: Belak, Manfreda, Ažman, Zaplotnik, Grošelj, Kotnik, Dovžan  
*1975 Makalu- prvi osemtisočak (8463m) vodja: A. Kunaver<br>Na vrhu preko južne stene: Belak, Manfreda, Ažman, Zaplotnik, Grošelj, Kotnik, Dovžan
 
 
*1979&nbsp;Mt. Everest 8848m vodja: T. Škarja
 
*1979&nbsp;Mt. Everest 8848m vodja: T. Škarja
  
&nbsp; &nbsp; Na vrhu po zahodnem grebenu: Zaplotnik, Štremfelj, Belak, Božić, Phu
+
&nbsp; &nbsp; Na vrhu po zahodnem grebenu: Zaplotnik, Štremfelj, Belak, Božić, Phu  
 
 
  
 +
<br>
  
Viri:
+
Viri:  
  
 
AO Železničar, Bojan Caf AI, Zgodovina alpinizma
 
AO Železničar, Bojan Caf AI, Zgodovina alpinizma

Redakcija: 13:38, 12. april 2017

Pomembnejši gorniški dogodki, ki so zaznamovali slovenski alpinizem



Srednji in stari vek

  • Etna (3340 m)

- filozof Epedokles, 5 stoletje pr.n.š.
- cesar Hadrijan, leta 100

  • Prehod Alp – Hanibal, leta 218
  • Popokatepetl (5452m) – španski vojaki leta1521


  • Začetki – Horace Benedict de Saussure (roj.1740)
  • Prvi vzpon na Mt. Blanc 4807m leta 1786 - Michael Gabriel Paccard, Jacques Balmat
  • Matterhorn – Edward Whymper, leta 1865


Organizacija- planinska društva

  • prvo planinsko društvo Club Alpin v Londonu 1857
  • SPD Slovensko planinsko društvo, v Ljubljani 1893

- Planinski vestnik prične izhajati 1895


Alpinizem konec 19. in začetek 20. stoletja

Trije problemi Alp 20. stoletja

  1. S stena Matterhorna leta 1935 - brata Toni in Franz Schmid
  2. S stena Grandes Jorasses leta 1935 - Martin Meir ter Rudolf Peters
  3. S stena Eiger-ja leta 1938 - Fritz Kasparek, Heinrich Harrer, Ludwig Voergt, Andreas Heckmair


Denali (McKinley) 6187m

- leta 1909 - Tom Lloyd. William Taylor

Aconcagua 7021m

- leta 1897 - Mattias Zurbriggen (Edward FitzGerald)


Himalaja - začetki

Trisul I (7120m)

 - leta 1909 dr. Tom Longstaff

K2 (8611m)

- poskus leta 1909 vojvoda Abruški (do 7500m)

Mt. Everest

- poskusi 1921, 1922 Charles Bruce (do 8200m)
- poskus 1924 Mallory, Irvine (do 8400m ?)
- poskusi 1933, 1935, 1936, 1938 (“angleška gora”)

Nanda Devi (7816m)

- leta 1936 Tilmann, Odell

Nanga Parbat (8126m)

- poskus 1932, 1934 Willy Merkl
- poskusi 1937 in še dva krat (“nemška gora”)

Annapurna 8075m

- leta 1950 Maurice Herzog, Louis Lachenal

Mt. Everest 8848m

- leta 1953 Edmund Hillary, Tenzing Norgay

Nanga Parbat 8126m

- leta 1953 Herman Buhl


Začetki v Sloveniji

znanstveniki

  • Scopoli (1758 Storžič, 1759 Grintovec)
  • Hacquet (1777 Mali Triglav)
  • 1778 prvi pristop na Triglav

- Luka Korošec, Miha Kos, Štefan Rožič, Lovrenc Willomitzer


prvi alpinisti

  • Valentin Stanič - prvi alpinist Vzhodnih Alp

(1800 leta drugi na Grossglocknerju, 1801 prvi na Watzmannu)

  • Dr. Julius Kugy – in njegovi trentarski vodniki

Jože in Andrej Komac, Anton Tožbar, Ojcinger,

  • prof. dr. Johannes Frischauf



Alpinizem do I svetovne vojne

Triglav severna stena – prvi vzpon

  • 1891 – Ivan Berginc
  • 1906 – nemška smer
  • 1910 – slovenska smer Dr. Henrik Tuma, Jože Komac

še nekaj imen:
Dr. Fran Tominšek, Fran Kocbek, Jakob Aljaž, Rudolf Badiura, Bogumil Brinšek


Alpinizem med I. in II. svetovno vojno

  • Alojzij Knafeljc in označevanje poti z markacijami
  • 1921 Turistovski klub Skala
  • 1922-1924 Klement Jug
  • 1932 plezalni vodnik: Naš alpinizem Kajzelj-Drofenik
  • 1933 Plezalna tehnika Mire Marko Debelakove


Pomembnejši vzponi med vojnama

  • 1926 Direktna v Špiku: Mira Marko Debelakova, Stanko Tominšek
  • 1927 Levi steber Škrlatice: Čop-Jesihova-Martelane-Tominšek
  • 1928 Triglav Gorenjska: Čop-Potočnik-Tominšek in Skalaška: Jesihova-Gostiša
  • 1931 Skalaška smer v Škrlatici in Špiku:Jesihova-Lipovec
  • 1941 Herle-Vršnik v Ojstrici - svedrovci


Alpinizem po II. svetovni vojni

  • Čopov steber Triglav leta 1945 Jože Čop in Pavla Jesih
  • ZP leta 1968 Belak-Sazonov-Kunaver


Pomembnejše odprave - smeri

  • 1949 Krušičeva smer v Špiku: Krušič-Šilar-Novak
  • 1950 Varianta Aschenbrennerja v Travniku: Debeljak-Perko
  • 1950 Raz Dedca: Debeljak-Kočevar
  • 1954 Zajeda v Šitah: Schara-Levstek
  • 1959 Dularjeva zajeda v Jalovcu: Golob-Juvan


Himalaja:

  • 1960 1. JAHO, Trisul II in III, vodja S. Kersnik
  • 1969 3. JAHO, Anapurna II, vodja A. Kunaver
  • 1974 5. JAHO, Kangbačen, vodja T. Škarja


  • 1975 Makalu- prvi osemtisočak (8463m) vodja: A. Kunaver
    Na vrhu preko južne stene: Belak, Manfreda, Ažman, Zaplotnik, Grošelj, Kotnik, Dovžan
  • 1979 Mt. Everest 8848m vodja: T. Škarja

    Na vrhu po zahodnem grebenu: Zaplotnik, Štremfelj, Belak, Božić, Phu


Viri:

AO Železničar, Bojan Caf AI, Zgodovina alpinizma