Spust po vrvi

Iz Alpirocnik
Skoči na: navigacija, iskanje

Pri gibanju v gorah, si predvsem v težjem svetu, pogosto pomagamo z vrvjo. Med vzpenjanjem jo uporabljamo predvsem za varovanje, med sestopanjem pa za spuste preko težjih in izpostavljenih mest. Navadno gre za spuščanje čez steno, morebitni umik iz stene ali spuste preko posameznih mest po brezpotnem sestopu.

Sidrišče - ključni varnostni element

Osnovni pogoj za varno spuščanje po vrvi je ustrezno sidrišče. Sidrišče mora prenesti pričakovane obremenitve. Potrebno se je namreč zavedati, da med spustom na sidrišče in njegovo nosilnost ne moremo več vplivati zato je predhodna izdelava dobrega sidrišča ključna. Zato težimo k temu, da je sidrišče izdelano iz vsaj dveh kakovostnih fiksnih točk (običajno so to v steni klini). Druge možnosti ponujajo naravne danosti, kot so čvrsta drevesa, zanesljivi skalni mostiči in skalni roglji. Pred uporabo le-teh se moramo vedno prepričati o njihovi kakovosti. Fiksne točke navadno povežemo z vrvico ali trakom in z vozlom šestica, osmica ali dvojni najlonski (sidriščni) izdelamo statično sidrišče usmerjeno v predvideno smer spuščanja. Dva od možnih načinov povezovanja prikazuje Slika 1. V gorah večkrat naletimo na že izdelana sidrišča. V tem primeru ocenimo njihovo kakovost ter po potrebi dodamo fiksne točke in/ali zamenjamo vrvice oz. trakove.
Glede na možnosti, ki jih teren dopuščs izberimo čimbolj direktno in varno smer spusta. Pozorni bodimo na krušljivost in poraslost pobočja, oziroma stene. Padajoče kamenje, ki ga sprožimo med spustom predstavlja največjo nevarnost, prav tako pa je neprijetno, če se nam vrv med spustom zaplete v vegetacijo, med skalne roglje, itd.

Če urejamo več zaporednih sidrišč za spust po smeri, kjer potekajo pogosti spusti - je smiselno v center sidrišča namestiti jekleno vponko ali rinko, da ne pride do prehitre obrabe vrvic ali trakov.

Slika 1: Sidrišče za spust iz A – pomožne vrvice; B - najlonskega traku (Vir: PV)

Namestitev vrvi

Kadar uporabljamo enojno vrv jo polovico napeljemo skozi center sidrišča. Ob uporabi dveh vrvi, kar nam podvoji dolžino spusta, pa jih je potrebno na enem koncu zvezati skupaj. Za to lahko uporabimo več vozlov (šestica, osmica, podaljševalni vozel, lahko v vertikalni izvedbi, ...), najbolj priporočljiva pa je uporaba šestice oz. vodniškega vozla (Slika 2). Njegova bistvena prednost pred osmico je ta, da vozel ne more preskočiti oz. se preobrniti in je obenem tudi bistevno manjši, kar zmanjša možnost zatikanja. Pri povezavi je pomembno, da vozel močno zategnemo v vse smeri z vsemi prameni in da iz vozla gleda vsaj 40 cm obeh pramenov. V primeru, da uporabljamo dve vrvi bistveno različnih debelin pa bo najbolje, če za povezavo uporabimo dve vpleteni osmici. Pri nameščanju vrvi ne smemo pozabiti izdelati tudi vozlov na drugem (spodnjem) koncu vrvi. Najbolje je, če na vsakem koncu posebej izdelamo vozel osmico vsaj pol metra pred koncem vrvi. Pri izdelavi osmice na obeh vrveh hkrati se namreč vrvi na spodnji strani proti koncu spusta bistveno bolj krotovičita.

Slika 2: Povezovanje in namestitev vrvi (Vir: PV)

Tehnika spusta

Spust po dveh pramenih vrvi

Ko je vrv pripravljena, vpnemo v oba pramena vrvi napravo za spuščanje (najbolje ploščico) in si uredimo samovarovanje. Poznamo dva osnovna načina priprave na spust:

  • z neskončnim trakom (Slika 3A)
  • brez traku direktno v plezalni pas (Slika 3B)

Pri načinu s trakom najprej pritrdimo trak (120 cm) s kavbojskim vozlom v manevrsko zanki pasu (Slika 3). Nato na traku na razdalji 20 cm od pasu izdelamo vozel osmica (lahko šestica) in na konec traku vpnemo še vponko z matico z bičevim (kavbojsko zanko) vozlom. Najprej si namestimo samovarovanje z machardovim vozlom, ki ga vpnemo v manevrsko zanko, nato pa ploščico z nameščeno vrvjo vpnemo z vponko z matico pod prej izdelano osmico (šestico) na traku nad samovarovanjem. Tovrsten način uporabimo vedno, kadar predvidevamo večkratno zaporedno spuščanje predvsem zato, ker nam trak na vsakem sidrišču služi tudi kot popkovina za pritrditev. Pri tem nam bičev vozel v vponki omogoča skrajševanje popkovine po potrebi. V primeru enkratnih oz. krajših spustov pa lahko ploščico vpnemo direktno v manevrsko zanko plezalnega pasu, samovarovanje pa v sedežno/nožno zanko pasu. Pri tem moramo biti pozorni, da je razdalja med obema dovolj velika, da samovarovanje ne seže do ploščice.
Potrebno je paziti na ravnotežni položaj, primerno hitrost in smer spuščanja. Smer je pomembna zlasti v nepoznanem svetu, kjer moramo biti zelo pozorni na to, da ne zgrešimo naslednjih sidrišč, ali pa da poiščemo ustrezno mesto za izdelavo le-tega.

Slika 3: Vpetje naprave za spuščanje in varovanja (A– v pas; B– v najlonski trak) (Vir: PV)

Kadar se spuščamo preko previsnih delov, moramo med spustom vseskozi paziti na to, da ne izgubimo stika s steno. Le-tega si zagotavljamo z vpenjanjem vmesnih varovanj med spuščanjem navzdol. Drugemu v navezi z napenjanjem in popuščanjem vrvi pomagamo pri izpenjanju vmesnih varovanj. Še pomembneje pa je, da na sidrišču vedno pritrdimo vrv, da nam po nesreči ne uide iz rok. Podobno lahko nadzorujemo potek spusta manj izkušenih soplezalcev.

Spust po enem pramenu

V primeru poškodovane vrvi moramo za spuščanje po njej uporabiti blokirni vozel. Način priprave za spust na takšen način prikazuje Slika 4. Blokirni vozel (šestica v zanko) izdelamo na poškodovani strani tik ob polovici vrvi. Zanko nato z vponko z matico vpnemo v/okoli drugega (nepoškodovanega) pramena vrvi ki izhaja iz sidrišča. Pri tem moramo poškodovani del izolirati z vozlom (šestica, osmica), da se ob vlečenju ne raztrga. Spuščamo se po nepoškodovanem koncu, vseskozi pa smo pozorni na to, da nam drugi konec ne uide, zato ga je najbolje vpeti v pas tako, da teče skozi vponko. Takšen način spusta lahko uporabimo tudi takrat ko imamo na voljo sredstvo za spuščanje, ki dovoljuje vpetje samo ene vrvi (npr. Grigri, Chinch…). Tudi za tak spust je potrebno upoštevati vsa varnostna pravila in pred začetkom spuščanja poskrbeti, da je sidrišče zares zanesljivo.

Slika 4: Spust po poškodovani vrvi – vpetje poškodovane vrvi (Vir: PV)