Spust po vrvi: Razlika med redakcijama

Iz Alpirocnik
Skoči na: navigacija, iskanje
 
(28 vmesnih redakcij 2 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
Pri sestopanju v gorah v težjem svetu si pogosto pomagamo s t.i. spustom po vrvi. Prav tako se lahko zgodi (slabo vreme, poškodbe, pretežka smer ...), da se moramo med plezanjem enostavno vrniti v vznožje stene. V takšnih primerih je seveda spust po vrvi najbolj elegantna rešitev.<br>
+
<div class="mw-parser-output">Spust po vrvi je ena izmed najbolj zahtevnih in nevarnih oblik sestopa. Zaradi posledic, ki sledijo našim morebitnim napakam, je potrebno spuste opravljati z vso resnostjo in zbranostjo. Pri izdelavi sidrišč za spust moramo kline zabiti tako, da so 100-odstotno zanesljivi. Tu ne sme biti prostora za napake. Ko nas enkrat ujamejo noč, nevihta, mraz ali megla, postanejo spusti po vrvi še toliko bolj zahtevni in nevarni zaradi omejene vidljivosti, mokrih vrvi in otežene orientacije.  
 +
== Priprava na spust ==
  
== Priprava na spust ==
+
Ne glede na to, ali se spustimo [http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Sidrišča_za_spust_v_skali v skali], [http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Sidrišča_za_spust_v_ledu ledu] ali [http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Sidrišča_za_spust_v_snegu snegu], je sidrišče seveda osnovni pogoj za varen spust.
  
Ne glede na to ali se spustimo [http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Sidri%C5%A1%C4%8Da_za_spust_v_skali v skali], [http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Sidri%C5%A1%C4%8Da_za_spust_v_ledu ledu] ali [http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Sidri%C5%A1%C4%8Da_za_spust_v_snegu snegu], je sidrišče seveda osnovni pogoj za varen spust.  
+
<u>V sidrišče se je </u>pred pričetkom priprave za spust <u>potrebno najprej pripeti</u> s t. i. '''popkovino''' (kombinacija [http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Osnovna_plezalna_oprema#Trakovi prešite neskončne zanke] in [http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Osnovna_plezalna_oprema#Vponke_z_matico vponke z matico]). Na enem koncu si namestimo zanko s [http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Vozli#Kavbojski_vozel kavbojskim vozlom] v plezalni pas (v manevrsko zanko). Nato na zanki (traku) na razdalji približno 20 cm od manevrske zanke izdelamo vozel (osmica ali šestica) in na konec traku vpnemo še vponko z matico. Priporočljivo je, da zanko v matico vpnemo z [http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Vozli#Bi.C4.8Dev_vozel bičevim vozlom]. Tako si lahko zelo enostavno in po želji prilagajamo dolžino zanke (fotografija spodaj).
  
<u>V sidrišče se je </u>pred pričetkom priprave za sam spust <u>potrebno najprej pripeti</u> s t.i. '''popkovino''' (kombinacija [http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Osnovna_plezalna_oprema#Trakovi prešite neskončne zanke] in [http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Osnovna_plezalna_oprema#Vponke_z_matico vponke z matico]). Na enem koncu si pripnemo zanko s [http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Vozli#Kavbojski_vozel kavbojskim vozlom] v plezalni pas (v manevrsko zanko), na drugem koncu pa vpnemo vponko z matico. Priporočljivo je, da zanko v matico vpnemo z [http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Vozli#Bi.C4.8Dev_vozel bičevim vozlom]. Tako si lahko zelo enostavno in po želji prilagajamo dolžino zanke (slika 1)
+
[[File:Popkovina.jpg|thumb|center|400px|Priprava popkovine]]
  
[[Image:Popkovina.jpg|thumb|center|200px|Slika 1: Priprava popkovine. ]]
+
Ko smo zavarovani v sidrišče, sledijo priprava vrvi in vsi ostali postopki, ki nam omogočajo varen in zanesljiv spust.
  
Ko smo enkrat tako varno pripeti v sidrišče pa sledi seveda priprava vrvi in vsi ostali potrebni postopki, ki nam omogočajo varen in zanesljiv spust.  
+
'''OPOMBA''': če urejamo več zaporednih sidrišč za spust po smeri, v kateri so spusti pogosti, je smiselno v center sidrišča namestiti jekleno vponko ali rinko. Tako ne pride do prehitre obrabe pomožne vrvice. V vsakem primeru pa je tudi v tako urejenih sidriščih za spust VEDNO OBVEZNO treba preveriti (obraba, starost) kakovost pomožnih vrvic.
  
'''OPOMBA''': če urejamo več zaporednih sidrišč za spust po smeri, kjer so spusti pogosti, je smiselno v center sidrišča namestiti jekleno vponko ali rinko. Tako ne pride do prehitre obrabe pomožne vrvice. V vsakem primeru pa je tudi v tako urejenih sidriščih za spust VEDNO OBVEZNO treba pregledati (obraba, starost ...) kvaliteto pomožnih vrvic.<br>
+
&nbsp;
  
<br>
+
Pred nameščanjem vrvi v sidrišče je treba obvezno poskrbeti, da nam ta ne bo ušla (padla). To je še posebej pomembno na zelo izpostavljenih mestih oziroma na visečih sidriščih. S pomočjo osmice ali bičevega vozla vrv pripnemo na sebe, v center sidrišča ali v enega izmed sidriščnih klinov (fotografija spodaj).
  
Pred nameščanjem vrvi v sidrišče je obvezno treba poskrbeti, da nam ne bo ušla (padla). To je še posebej pomembno na zelo izpostavljenih mestih oziroma na visečih sidriščih. S pomočjo osmice ali pa bičevega vozla vrv pripnemo na sebe ali v en klin sidrišča.  
+
[[File:Zavarovanje vrvi pred padcem1a.jpg|thumb|center|600px|Vrv zavarujemo pred padcem oz. izgubo]]Kadar uporabljamo enojno vrv, polovico vrvi napeljemo skozi center sidrišča. To naredimo tako, da skozi zanko v centru sidrišča napeljemo vrv, ki jo nato vpnemo še v vponko, vpeto v enega izmed sidriščnih klinov. Sedaj lahko pričnemo z vlečenjem vrvi, pri čemer vpetje skozi vponko preprečuje, da bi prežagali pomožno vrvico. Ko je vrv napeljana, lahko vponko odstranimo.
  
Kadar uporabljamo enojno vrv jo polovico napeljemo skozi center sidrišča. Ob uporabi dveh vrvi, kar nam podvoji dolžino spusta, pa jih je potrebno na enem koncu zvezati skupaj. Za to lahko uporabimo vozel [[Vozli#.C5.A0estica|šestica]] ali pa [[Vozli#Podalj.C5.A1evalni_vozel|podaljševalni vozel]]. Najbolj priporočljiva je uporaba šestice oz. vodniškega vozla (Slika 2). Njegova bistvena prednost pred osmico je ta, da vozel ne more preskočiti oz. se preobrniti in je obenem tudi bistveno manjši, kar zmanjša možnost zatikanja. Pri povezavi je pomembno, da vozel močno zategnemo v vse smeri z vsemi prameni in da iz vozla gleda vsaj 30-40 cm obeh pramenov. V primeru, da uporabljamo dve vrvi bistveno različnih debelin pa bo najbolje, če za povezavo uporabimo [http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Vozli#Podalj.C5.A1evalni_vozel podaljševalni vozel]. Pri nameščanju vrvi ne smemo pozabiti izdelati tudi vozlov na drugem (spodnjem) koncu vrvi. Najbolje je, če na vsakem koncu posebej izdelamo vozel osmico vsaj pol metra pred koncem vrvi. Pri izdelavi osmice na obeh vrveh hkrati se namreč vrvi na spodnji strani proti koncu spusta bistveno bolj krotovičita. <br>
+
[[File:Vlecenje vrvi cez vponko.jpg|thumb|center|600px|Vrv vlečemo čez vponko, da ne prežagamo pomožne vrvice.]]Če uporabljamo dve vrvi, ker nam podvoji dolžino spusta,&nbsp;je potrebno obe vrvi na enem koncu zvezati skupaj. Za to lahko uporabimo vozel [[Vozli#.C5.A0estica|šestica]] ali [[Vozli#Podalj.C5.A1evalni_vozel|podaljševalni vozel]]. Najbolj priporočljiva je uporaba šestice oz. vodniškega vozla. Njegova bistvena prednost je ta, da vozel ne more preskočiti oz. se preobrniti. Hkrati je vozel bistveno manjši, kar zmanjša možnost zatikanja.
  
[[Image:Slika2 spusti 1.jpg|thumb|center|400px|Slika 2: Povezovanje in namestitev vrvi (Vir: PV)]]
+
Pri povezavi je pomembno, da vozel močno zategnemo v vse smeri z vsemi prameni in da iz vozla gleda vsaj 30–40 cm ostanka obeh pramenov. V primeru, da uporabljamo dve vrvi bistveno različnih debelin, je najbolje, če za povezavo uporabimo [http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Vozli#Podalj.C5.A1evalni_vozel podaljševalni vozel]. Pri pripravi vrvi za spust ne smemo pozabiti izdelati tudi vozlov na drugem (spodnjem) koncu vrvi. Najbolje je, če na vsakem koncu (pramenu) posebej izdelamo vozel osmico vsaj pol metra pred koncem vrvi. Pri izdelavi osmice na obeh vrveh hkrati se namreč vrvi na spodnji strani proti koncu spusta bistveno močneje krotovičita.
  
== Tehnika spusta  ==
+
[[File:Priprava vrvi vozel sestica.jpg|thumb|center|600px|Povezovanje vrvi z vozlom šestica]]
  
=== Spust po dveh pramenih vrvi  ===
+
Ko je vrv napeljana skozi sidrišče za spust, jo je potrebno še vreči v globino. En pramen z bičevim vozlom zavarujemo na plezalni pas ali v enega izmed sidriščnih klinov (tako nam vrv ne bo ušla, ko bomo en pramen vrgli v globino). Najprej naberemo zanke enega pramena (začnemo pri koncu) in ga vržemo čez rob. Pred metom opozorimo morebitne plezalce pod nami z glasnim klicem "Vrv!". Nato postopek meta ponovimo še z drugim pramenom. Pred spustom preverimo, če vrv lepo teče, da jo bomo lahko po končanem spustu potegnili za seboj.
  
Ko je vrv pripravljena, vpnemo oba pramena vrvi v pripomoček za spust (najbolje [[Osnovna plezalna oprema#Naprava_za_varovanje|ploščico]]) in si uredimo samovarovanje. Poznamo dva osnovna načina priprave na spust:
+
== Tehnika spusta ==
  
*z neskončnim trakom (Slika 3A)
+
=== Spust po obeh pramenih vrvi ===
*brez traku direktno v maneversko zanko plezalnega pasu (Slika 3B)
 
  
Pri načinu s trakom najprej pritrdimo [[Osnovna plezalna oprema#Trakovi|trak]] (120 cm) s kavbojskim vozlom v manevrsko zanko pasu (Slika 3). Nato na traku na razdalji okoli 20 cm od pasu izdelamo vozel osmica (lahko šestica) in na konec traku vpnemo še vponko z matico z bičevim vozlom (na ta način lahko enostavno prilagajamo dolžino traku). Vstavimo vrv v pripomoček za spust, vponko z matico pa vpnemo pod vozel osmica (šestica) na traku. Na oba pramena vrvi, ki izhajata iz pripomočka, si '''obvezno''' namestimo še '''samovarovanje''' z [[Vozli#Machardov_vozel|machardovim vozlom]] ali&nbsp; s [http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Vozli#Drsni_vozli prusikovim vozlom]. Vrstni red&nbsp; - vstavitev vrvi v pripomoček - izdelava samovarovanja - v bistvu ni pomemben. Tovrsten način uporabimo vedno, kadar predvidevamo večkratno zaporedno spuščanje predvsem zato, ker nam trak na vsakem sidrišču služi tudi kot popkovina za pritrditev.
+
Ko je vrv pripravljena, vpnemo oba pramena vrvi v pripomoček za spust (najbolje, da uporabimo&nbsp;[[Osnovna_plezalna_oprema#Naprava_za_varovanje|ploščico]]) in si namestimo samovarovanje. Poznamo dva osnovna načina priprave na spust:
  
V primeru enkratnih oz. krajših spustov pa lahko ploščico vpnemo direktno v manevrsko zanko plezalnega pasu, samovarovanje pa v sedežno/nožno zanko pasu. Pri tem moramo biti pozorni, da je razdalja med obema dovolj velika, da vozel samovarovanja ne potegne v pripomoček za spuščanje. <br>Potrebno je paziti na ravnotežni položaj, primerno hitrost in smer spuščanja. Smer je pomembna zlasti v nepoznanem svetu, kjer moramo biti zelo pozorni na to, da ne zgrešimo naslednjih sidrišč ali pa da poiščemo ustrezno mesto za izdelavo le-teh.  
+
*z neskončnim trakom;
 +
*brez traku neposredno v manevrsko zanko plezalnega pasu.  
  
[[Image:Slika3 spusti.jpg|thumb|center|400px|Slika 3: Vpetje naprave za spuščanje in varovanja (A– v pas; B– v najlonski trak) (Vir: PV)]] <br>
+
Pri prvem načinu s trakom najprej pritrdimo [[Osnovna_plezalna_oprema#Trakovi|trak]] (120 cm) s kavbojskim vozlom v manevrsko zanko pasu. Nato na traku na razdalji okrog 20 cm od pasu izdelamo vozel osmica (lahko šestica) in na konec traku vpnemo še vponko z matico z bičevim vozlom (na ta način lahko enostavno prilagajamo dolžino traku). Vstavimo vrv v pripomoček za spust, vponko z matico pa vpnemo pod vozel osmica (šestica) na traku. Na oba pramena vrvi, ki izhajata iz pripomočka, si '''obvezno''' namestimo še '''samovarovanje''' z [[Vozli#Machardov_vozel|machardovim vozlom]] ali [http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Vozli#Drsni_vozli prusikovim vozlom].&nbsp;
  
Kadar se spuščamo preko previsnih delov, moramo med spustom vseskozi paziti na to, da ne izgubimo stika s steno. Le-tega si zagotavljamo z vpenjanjem vmesnih varovanj med spuščanjem navzdol. Drugemu v navezi z napenjanjem in popuščanjem vrvi pomagamo pri izpenjanju vmesnih varovanj. Še pomembneje pa je, da na sidrišču vedno pritrdimo vrv, da nam po nesreči ne uide iz rok. Podobno lahko nadzorujemo potek spusta manj izkušenih soplezalcev.
+
Vrstni red –&nbsp;vstavljanje vrvi v pripomoček – izdelava samovarovanja – pravzaprav ni pomemben. Pri navpičnih spustih je bolje najprej izdelati samovarovanje, ker nam slednje "drži" vrv, ko jo nameščamo v napravo za spust. Tovrsten način uporabimo vedno, kadar predvidevamo večkratno zaporedno spuščanje predvsem zaradi tega, ker nam trak na vsakem sidrišču služi tudi kot popkovina za pritrditev.
  
=== Spust po enem pramenu  ===
+
V primeru enkratnih oziroma krajših spustov lahko napravo za spust vpnemo neposredno v manevrsko zanko plezalnega pasu, samovarovanje pa v sedežno (nožno) zanko pasu. Pri tem moramo biti pozorni, da je razdalja med obema dovolj velika, da vozel samovarovanja ne potegne v napravo za spust.&nbsp;
  
V primeru poškodovane vrvi moramo za spuščanje po njej uporabiti blokirni vozel. Način priprave za spust na takšen način prikazuje Slika 4. Blokirni vozel (šestica v zanko) izdelamo na poškodovani strani tik ob polovici vrvi. Zanko nato z vponko z matico vpnemo v/okoli drugega (nepoškodovanega) pramena vrvi ki izhaja iz sidrišča. Pri tem moramo poškodovani del - zlasti če je poškodba tako huda, da bi se morebiti ob vlečenju raztrgal - izolirati z vozlom (šestica, osmica).  
+
Med spustom je potrebno paziti na ravnotežni položaj, primerno hitrost in smer spuščanja. Smer je pomembna zlasti v nepoznanem svetu, kjer moramo biti zelo pozorni na to, da ne zgrešimo naslednjih sidrišč in da poiščemo ustrezno mesto za njihovo izdelavo.
  
Spuščamo se seveda po nepoškodovanem koncu, poškodovani del vrvi pa je potrebno pripeti npr. s&nbsp; pomočjo kompleta na plezalni pas, da nam ta del vrvi npr. v primeru vetra ali pa poševnega spusta ne "uide". Ta del vrvi je treba namreč, potem ko dosežemo spodnje sidrišče, potegniti, da dobimo celotno vrv ponovno do sebe. <br>
+
[[File:Slika3 spusti.jpg|thumb|center|400px|Vpetje naprave za spuščanje in varovanje (A– v pas; B– v najlonski trak)]] Ko se spuščamo prek previsnih odsekov sten, moramo med spustom vseskozi paziti na to, da ne izgubimo stika s steno. Stik zagotavljamo z vpenjanjem vmesnih varovanj med spuščanjem navzdol (če so na voljo), v nasprotnem primeru pa se z nogami odrivamo od stene in s tovrstnim gibanjem ohranjamo stik s steno. Drugemu v navezi z napenjanjem in popuščanjem vrvi pomagamo pri izpenjanju vmesnih varovanj. Še pomembneje pa je, da na sidrišču vedno pritrdimo vrv, da nam po nesreči ne uide iz rok.
  
[[Image:Slika4 spusti.jpg|thumb|center|200px|Slika 4: Spust po poškodovani vrvi – vpetje poškodovane vrvi (Vir: PV)]]<br>
+
=== Spust po enem pramenu ===
  
== Osnovni princip spusta neenakovrednih plezalcev  ==
+
V primeru poškodovane vrvi moramo za spuščanje po njej uporabiti blokirni vozel. Način priprave tovrstnega spusta prikazuje spodnja fotografija. Blokirni vozel (šestica z zanko ali bičev vozel v vponki z matico) izdelamo na poškodovani strani vrvi tik ob polovici vrvi. Zanko nato z vponko z matico vpnemo v/okrog drugega (nepoškodovanega) pramena vrvi, ki izhaja iz sidrišča. Pri tem moramo poškodovani del – zlasti če je poškodba tako huda, da bi se ob vlečenju pretrgal – osamiti z vozlom (šestica ali osmica).
  
V primeru, da se spuščata dva plezalca, od katerih je eden neizkušen (npr. tečajnik) ali iz drugih razlogov ni zmožen v polni meri varno poskrbeti zase, mora drugi plezalec poskrbeti za njegovo pravilno vpetje in varen spust. Osnovni način spusta je, da bolj izkušeni pripravi sistem za spust za oba plezalca.  
+
[[File:Blokirni vozel.jpg|thumb|center|550px|Vpetje vrvi pri spustu po poškodovani vrvi]]Spuščamo se po nepoškodovanem koncu, poškodovani del vrvi pa je potrebno pripeti npr. s&nbsp; pomočjo kompleta na plezalni pas, da nam ta del vrvi v primeru vetra ali poševnega spusta ne "uide".
  
Najprej se bo spustil izkušeni - ki si uredi tudi samovarovanje, za njim pa neizkušeni, ki tega samovarovanja nima (na sliki 5 izkušeni na levi, neizkušeni na desni). Ko sta oba pripravljena, manj izkušeni s popkovino ostane pripet na sidrišče, izkušenejši pa začne s spuščanjem. Ko pride na naslednje sidrišče, se vanj pripne s popkovino, vrv sprosti in jo zavaruje v sidrišče (lahko si tudi enostavno pusti vpetje vrvi v pripomoček za spust - s tem zagotovi, da mu vrv v nobenem primeru ne "uide" iz dosega rok dokler na sidiršču ni tudi neizkušeni).<br> [[Image:Spust nevešči.JPG|thumb|center|300px|Slika 5]]  
+
[[File:Osamitev poskodbe na vrvi.jpg|thumb|center|550px|Poškodbo na vrvi moramo osamiti, poškodovano vrv pa pripeti, da nam ne uide.]]
  
Potem se spusti po vrvi še njegov neizkušeni soplezalec. Spušča se sam, spodnji, bolj izkušeni, pa drži glavno vrv (slika 6). Tako z nategom vrvi lahko bodisi spust povsem ustavi oziroma kontrolira hitrost spuščanja soplezalca. <br>[[Image:Spust 6.jpg|thumb|center|300px|Slika 6]]<br>
+
Ko dosežemo naslednje sidrišče, se najprej s popkovino zavarujemo vanj in šele nato izpnemo napravo za spust. Ko želimo vrv potegniti za seboj, vlečemo poškodovani pramen vrvi.
  
== Pogoste napake<br>  ==
+
== Osnovno načelo spusta neenakovrednih plezalcev ==
  
*Neenakomerna obremenitev posameznih pramen sidrišča, s čimer se vsa obremenitev prenese na eno točko sidrišča<br>
+
V primeru, da se spuščata dva plezalca, od katerih je eden neizkušen (npr. tečajnik) ali iz drugih razlogov ni zmožen v polni meri varno poskrbeti zase, mora drugi plezalec poskrbeti za njegovo pravilno vpetje in varen spust. Osnovni način spusta je, da izkušenejši pripravi sistem za spust za oba plezalca.
*Varčevanje z opremo na račun varnosti (spust na en klin; uporaba starih pomožnih vrvic, ki so že dotrajane; uporaba prekratke vrvice, zaradi česar prihaja do prevelikih kotov med premeni itd).  
+
 
 +
Najprej se bo spustil izkušeni. Ta si uredi tudi samovarovanje, sledi pa mu neizkušeni, ki tega samovarovanja nima (na fotografiji spodaj ima izkušeni modro varovalo, neizkušeni pa rjavega). Ko sta oba pripravljena,&nbsp;<span style="line-height: 1.5em;">ostane</span><span style="line-height: 1.5em;">&nbsp;</span><span style="line-height: 1.5em;">manj izkušeni&nbsp;</span><span style="line-height: 1.5em;">pripet na sidrišče&nbsp;</span><span style="line-height: 1.5em;">s popkovino, bolj izkušeni pa začne s spuščanjem. Ko pride na naslednje sidrišče, se vanj pripne s popkovino, vrv izpne iz naprave za spust in jo zavaruje v sidrišče. Pri tem si lahko tudi enostavno pusti vpetje vrvi v napravo za spust in s tem zagotovi, da mu vrv v nobenem primeru ne "uide" iz dosega rok, dokler na sidrišču ni tudi neizkušeni. </span>'''OBVEZNO&nbsp;pa mora pustiti samovarovanje na vrvi!'''
 +
 
 +
[[File:Vpetje obeh plezalcev.jpg|thumb|center|600px|Spust neenakovrednih plezalcev]]
 +
 
 +
Za izkušenim se spusti po vrvi še njegov neizkušeni soplezalec. Spušča se sam, spodnji, bolj izkušeni, pa drži glavno vrv (fotografija spodaj). Tako z nategom vrvi lahko bodisi spust povsem ustavi bodisi nadzoruje hitrost spuščanja soplezalca. Tudi če neizkušeni spusti vrv, ga izkušeni še vedno lahko nadzorovano spušča z nategom vrvi.<br/> [[File:Soplezalec popusca vrv.jpg|thumb|center|550px|Nadzorovanje hitrosti spusta neizkušenega soplezalca.]]
 +
 
 +
== Pogoste napake ==
 +
 
 +
*Neenakomerna obremenitev posameznih pramen sidrišča. S tem se vsa obremenitev prenese na eno točko sidrišča.
 +
*Varčevanje z opremo na račun varnosti (spust na en klin; uporaba starih pomožnih vrvic, ki so že dotrajane; uporaba prekratke vrvice, zaradi česar prihaja do prevelikih kotov med prameni ipd).  
 
*Spuščanje brez vozlov na koncu vrvi.  
 
*Spuščanje brez vozlov na koncu vrvi.  
 
*Spuščanje brez samovarovanja.  
 
*Spuščanje brez samovarovanja.  
*Predolga pomožna vrvica za samovarovanje, zaradi česar le ta ne opravlja svoje funkcije.
+
*Predolga pomožna vrvica za samovarovanje, zaradi česar ta ne opravlja svoje vloge.  
 +
</div>

Trenutna redakcija s časom 14:09, 4. maj 2020

Spust po vrvi je ena izmed najbolj zahtevnih in nevarnih oblik sestopa. Zaradi posledic, ki sledijo našim morebitnim napakam, je potrebno spuste opravljati z vso resnostjo in zbranostjo. Pri izdelavi sidrišč za spust moramo kline zabiti tako, da so 100-odstotno zanesljivi. Tu ne sme biti prostora za napake. Ko nas enkrat ujamejo noč, nevihta, mraz ali megla, postanejo spusti po vrvi še toliko bolj zahtevni in nevarni zaradi omejene vidljivosti, mokrih vrvi in otežene orientacije.

Priprava na spust

Ne glede na to, ali se spustimo v skali, ledu ali snegu, je sidrišče seveda osnovni pogoj za varen spust.

V sidrišče se je pred pričetkom priprave za spust potrebno najprej pripeti s t. i. popkovino (kombinacija prešite neskončne zanke in vponke z matico). Na enem koncu si namestimo zanko s kavbojskim vozlom v plezalni pas (v manevrsko zanko). Nato na zanki (traku) na razdalji približno 20 cm od manevrske zanke izdelamo vozel (osmica ali šestica) in na konec traku vpnemo še vponko z matico. Priporočljivo je, da zanko v matico vpnemo z bičevim vozlom. Tako si lahko zelo enostavno in po želji prilagajamo dolžino zanke (fotografija spodaj).

Priprava popkovine

Ko smo zavarovani v sidrišče, sledijo priprava vrvi in vsi ostali postopki, ki nam omogočajo varen in zanesljiv spust.

OPOMBA: če urejamo več zaporednih sidrišč za spust po smeri, v kateri so spusti pogosti, je smiselno v center sidrišča namestiti jekleno vponko ali rinko. Tako ne pride do prehitre obrabe pomožne vrvice. V vsakem primeru pa je tudi v tako urejenih sidriščih za spust VEDNO OBVEZNO treba preveriti (obraba, starost) kakovost pomožnih vrvic.

 

Pred nameščanjem vrvi v sidrišče je treba obvezno poskrbeti, da nam ta ne bo ušla (padla). To je še posebej pomembno na zelo izpostavljenih mestih oziroma na visečih sidriščih. S pomočjo osmice ali bičevega vozla vrv pripnemo na sebe, v center sidrišča ali v enega izmed sidriščnih klinov (fotografija spodaj).

Vrv zavarujemo pred padcem oz. izgubo
Kadar uporabljamo enojno vrv, polovico vrvi napeljemo skozi center sidrišča. To naredimo tako, da skozi zanko v centru sidrišča napeljemo vrv, ki jo nato vpnemo še v vponko, vpeto v enega izmed sidriščnih klinov. Sedaj lahko pričnemo z vlečenjem vrvi, pri čemer vpetje skozi vponko preprečuje, da bi prežagali pomožno vrvico. Ko je vrv napeljana, lahko vponko odstranimo.
Vrv vlečemo čez vponko, da ne prežagamo pomožne vrvice.
Če uporabljamo dve vrvi, ker nam podvoji dolžino spusta, je potrebno obe vrvi na enem koncu zvezati skupaj. Za to lahko uporabimo vozel šestica ali podaljševalni vozel. Najbolj priporočljiva je uporaba šestice oz. vodniškega vozla. Njegova bistvena prednost je ta, da vozel ne more preskočiti oz. se preobrniti. Hkrati je vozel bistveno manjši, kar zmanjša možnost zatikanja.

Pri povezavi je pomembno, da vozel močno zategnemo v vse smeri z vsemi prameni in da iz vozla gleda vsaj 30–40 cm ostanka obeh pramenov. V primeru, da uporabljamo dve vrvi bistveno različnih debelin, je najbolje, če za povezavo uporabimo podaljševalni vozel. Pri pripravi vrvi za spust ne smemo pozabiti izdelati tudi vozlov na drugem (spodnjem) koncu vrvi. Najbolje je, če na vsakem koncu (pramenu) posebej izdelamo vozel osmico vsaj pol metra pred koncem vrvi. Pri izdelavi osmice na obeh vrveh hkrati se namreč vrvi na spodnji strani proti koncu spusta bistveno močneje krotovičita.

Povezovanje vrvi z vozlom šestica

Ko je vrv napeljana skozi sidrišče za spust, jo je potrebno še vreči v globino. En pramen z bičevim vozlom zavarujemo na plezalni pas ali v enega izmed sidriščnih klinov (tako nam vrv ne bo ušla, ko bomo en pramen vrgli v globino). Najprej naberemo zanke enega pramena (začnemo pri koncu) in ga vržemo čez rob. Pred metom opozorimo morebitne plezalce pod nami z glasnim klicem "Vrv!". Nato postopek meta ponovimo še z drugim pramenom. Pred spustom preverimo, če vrv lepo teče, da jo bomo lahko po končanem spustu potegnili za seboj.

Tehnika spusta

Spust po obeh pramenih vrvi

Ko je vrv pripravljena, vpnemo oba pramena vrvi v pripomoček za spust (najbolje, da uporabimo ploščico) in si namestimo samovarovanje. Poznamo dva osnovna načina priprave na spust:

  • z neskončnim trakom;
  • brez traku neposredno v manevrsko zanko plezalnega pasu.

Pri prvem načinu s trakom najprej pritrdimo trak (120 cm) s kavbojskim vozlom v manevrsko zanko pasu. Nato na traku na razdalji okrog 20 cm od pasu izdelamo vozel osmica (lahko šestica) in na konec traku vpnemo še vponko z matico z bičevim vozlom (na ta način lahko enostavno prilagajamo dolžino traku). Vstavimo vrv v pripomoček za spust, vponko z matico pa vpnemo pod vozel osmica (šestica) na traku. Na oba pramena vrvi, ki izhajata iz pripomočka, si obvezno namestimo še samovarovanje z machardovim vozlom ali prusikovim vozlom

Vrstni red – vstavljanje vrvi v pripomoček – izdelava samovarovanja – pravzaprav ni pomemben. Pri navpičnih spustih je bolje najprej izdelati samovarovanje, ker nam slednje "drži" vrv, ko jo nameščamo v napravo za spust. Tovrsten način uporabimo vedno, kadar predvidevamo večkratno zaporedno spuščanje predvsem zaradi tega, ker nam trak na vsakem sidrišču služi tudi kot popkovina za pritrditev.

V primeru enkratnih oziroma krajših spustov lahko napravo za spust vpnemo neposredno v manevrsko zanko plezalnega pasu, samovarovanje pa v sedežno (nožno) zanko pasu. Pri tem moramo biti pozorni, da je razdalja med obema dovolj velika, da vozel samovarovanja ne potegne v napravo za spust. 

Med spustom je potrebno paziti na ravnotežni položaj, primerno hitrost in smer spuščanja. Smer je pomembna zlasti v nepoznanem svetu, kjer moramo biti zelo pozorni na to, da ne zgrešimo naslednjih sidrišč in da poiščemo ustrezno mesto za njihovo izdelavo.

Vpetje naprave za spuščanje in varovanje (A– v pas; B– v najlonski trak)
Ko se spuščamo prek previsnih odsekov sten, moramo med spustom vseskozi paziti na to, da ne izgubimo stika s steno. Stik zagotavljamo z vpenjanjem vmesnih varovanj med spuščanjem navzdol (če so na voljo), v nasprotnem primeru pa se z nogami odrivamo od stene in s tovrstnim gibanjem ohranjamo stik s steno. Drugemu v navezi z napenjanjem in popuščanjem vrvi pomagamo pri izpenjanju vmesnih varovanj. Še pomembneje pa je, da na sidrišču vedno pritrdimo vrv, da nam po nesreči ne uide iz rok.

Spust po enem pramenu

V primeru poškodovane vrvi moramo za spuščanje po njej uporabiti blokirni vozel. Način priprave tovrstnega spusta prikazuje spodnja fotografija. Blokirni vozel (šestica z zanko ali bičev vozel v vponki z matico) izdelamo na poškodovani strani vrvi tik ob polovici vrvi. Zanko nato z vponko z matico vpnemo v/okrog drugega (nepoškodovanega) pramena vrvi, ki izhaja iz sidrišča. Pri tem moramo poškodovani del – zlasti če je poškodba tako huda, da bi se ob vlečenju pretrgal – osamiti z vozlom (šestica ali osmica).

Vpetje vrvi pri spustu po poškodovani vrvi
Spuščamo se po nepoškodovanem koncu, poškodovani del vrvi pa je potrebno pripeti npr. s  pomočjo kompleta na plezalni pas, da nam ta del vrvi v primeru vetra ali poševnega spusta ne "uide".
Poškodbo na vrvi moramo osamiti, poškodovano vrv pa pripeti, da nam ne uide.

Ko dosežemo naslednje sidrišče, se najprej s popkovino zavarujemo vanj in šele nato izpnemo napravo za spust. Ko želimo vrv potegniti za seboj, vlečemo poškodovani pramen vrvi.

Osnovno načelo spusta neenakovrednih plezalcev

V primeru, da se spuščata dva plezalca, od katerih je eden neizkušen (npr. tečajnik) ali iz drugih razlogov ni zmožen v polni meri varno poskrbeti zase, mora drugi plezalec poskrbeti za njegovo pravilno vpetje in varen spust. Osnovni način spusta je, da izkušenejši pripravi sistem za spust za oba plezalca.

Najprej se bo spustil izkušeni. Ta si uredi tudi samovarovanje, sledi pa mu neizkušeni, ki tega samovarovanja nima (na fotografiji spodaj ima izkušeni modro varovalo, neizkušeni pa rjavega). Ko sta oba pripravljena, ostane manj izkušeni pripet na sidrišče s popkovino, bolj izkušeni pa začne s spuščanjem. Ko pride na naslednje sidrišče, se vanj pripne s popkovino, vrv izpne iz naprave za spust in jo zavaruje v sidrišče. Pri tem si lahko tudi enostavno pusti vpetje vrvi v napravo za spust in s tem zagotovi, da mu vrv v nobenem primeru ne "uide" iz dosega rok, dokler na sidrišču ni tudi neizkušeni. OBVEZNO pa mora pustiti samovarovanje na vrvi!

Spust neenakovrednih plezalcev
Za izkušenim se spusti po vrvi še njegov neizkušeni soplezalec. Spušča se sam, spodnji, bolj izkušeni, pa drži glavno vrv (fotografija spodaj). Tako z nategom vrvi lahko bodisi spust povsem ustavi bodisi nadzoruje hitrost spuščanja soplezalca. Tudi če neizkušeni spusti vrv, ga izkušeni še vedno lahko nadzorovano spušča z nategom vrvi.
Nadzorovanje hitrosti spusta neizkušenega soplezalca.

Pogoste napake

  • Neenakomerna obremenitev posameznih pramen sidrišča. S tem se vsa obremenitev prenese na eno točko sidrišča.
  • Varčevanje z opremo na račun varnosti (spust na en klin; uporaba starih pomožnih vrvic, ki so že dotrajane; uporaba prekratke vrvice, zaradi česar prihaja do prevelikih kotov med prameni ipd).
  • Spuščanje brez vozlov na koncu vrvi.
  • Spuščanje brez samovarovanja.
  • Predolga pomožna vrvica za samovarovanje, zaradi česar ta ne opravlja svoje vloge.