Oprema za plezanje lednih smeri: Razlika med redakcijama

Iz Alpirocnik
Skoči na: navigacija, iskanje
Vrstica 59: Vrstica 59:
 
== Sistemi vponk  ==
 
== Sistemi vponk  ==
  
Pri ekstremno zahevnem lednem plezanju, kjer se zaradi težavnosti in tankega ledu lahko namešča le kratke vijake, pa še teh ne prav pogosto, je prpiporočljiva uporaba prešitih najlonskih zank, ki se ob padcu trgajo in s tem absorbirajo del nastale sile (ang. shock absorbing sling). S tem zmanjšamo silo na obremenjeni vijak in možnost, da se le ta izruva iz ledu.<br>  
+
Pri ekstremno zahevnem lednem plezanju, kjer se zaradi težavnosti in tankega ledu lahko nameščamo le kratke vijake, pa še teh ne prav pogosto, je priporočljiva uporaba prešitih najlonskih zank. Te se ob padcu trgajo in s tem absorbirajo del nastale sile (ang. shock-absorbing sling). S tem zmanjšamo silo na obremenjeni vijak in možnost, da se ta izruva iz ledu.<br>
  
 
== Orodje za abalak  ==
 
== Orodje za abalak  ==

Redakcija: 17:38, 4. maj 2013

Ledno in kombinirano plezanje sta že dlje priljubljeni zimski alpinistični prvini. Z razvojem tih dveh oblik plezanja – lednega v osemdesetih in kombiniranega v devetdesetih letih prejšnjega stoletja – se je razvijala njima namenjena oprema. Ta je za obe področji postala v zadnjem obdobju zelo specializirana. Tu je predstavljena le sodobna oprema, ki se danes močno razlikuje od tiste, s katero so bili splezani prvi slapovi in kombinirane smeri.

Osnovna oprema

Med osnovno opremo za ledno in kombinirano plezanje sodijo:

Nujna je tudi čelada, ki ji nekateri pri lednem plezanju dodajo plastični vizir, ki ščiti obraz pred odkrušenimi kosi ledu.

Slika 1: Čelada z vizirjem (Vir: Petzl)

Cepin

Za plezanje lednih in kombiniranih smeri uporabljamo dva cepina. Cepini za ledno plezanje imajo močno ukrivljena ratišča. Ta lastnost daje plezalcu večji manevrski prostor (ang. clearance) ter posledično lažje zatikanje in večjo varnost pri plezanju, saj je verjetnost, da se nam cepin iztakne, manjša.

Vse bolj priljubljeno postaja plezanje brez paščkov. Zato so cepini opremljeni z oporami, ki jih pritrdimo na ratišče in ki s svojo ukrivljenostjo ščitijo prste (ang. griprest). Nekateri pri plezanju uporabljajo varnostne popkovine (t. i. gosenice), ki preprečujejo izgubo cepinov, če nam padejo ali zdrsnejo iz rok. 
Tekmovalni cepini, cepini za plezanje kombiniranih smeri in orodjarjenje (ang. drytooling) se od standardnih razlikujejo po strmejšem naklonu okla. Zato se v ledu obnesejo slabše. To zlasti velja za zabijanje v led in plezanje v položnejših nakloninah.

Slika 2: Cepina za ledno in kombinirano plezanje (Vir: Petzl)

Zimski čevlji

Za plezanje (strmih) slapov in kombiniranih smeri se najpogosteje uporabljajo zimski čevlji s trdim podplatom. V nasprotnem primeru se nam lahko zaradi fleksibilnosti podplata med plezanjem sname dereza, kar je v danih okoliščinah lahko zelo nevarno.
Za tekmovalno ledno in kombinirano plezanje se uporabljajo prilagojeni lahki čevlji z integrirano derezo.

Dereze

Za plezanje lednih/kombiniranih smeri se najpogosteje uporabljajo avtomatske in polavtomatske dereze, ki v primerjavi s klasičnimi (pritrjevanje s paščki) omogočajo lažje nameščanje in zagotavljajo manjšo verjetnost sezuvanja med plezanjem.

Plezalne dereze imajo za razliko od pohodnih sprednje zobe daljše. Ti so postavljeni pod kotom in v vertikalnem položaju. S tem zagotavljajo zanesljivo oporo pri plezanju po sprednjih zobeh v veliki strmini.

V zadnjem času se predvsem za težke ledne in kombinirane smeru uporabljajo asimetrične (različni leva in desna dereza) dereze z enim sprednjim zobcem (ang. monopoint), ki omogočajo natančno stopanje na majhne stope.

Uporabljajo se tudi dereze z dvema sprednjima zobcema (ang. bipoint), ki omogočajo večjo stabilnost v ledu in snegu. Nekateri proizvajalci omogočajo tudi asimetrično nastavljanje obeh zob  in dolžino posameznega zoba.

Slika 3: Dereze z enim in dvema sprednjima zobcema (Vir: Grivel)

Pripomočki za varovanje v ledu

Ledni vijaki

Glavni varovalni pripomoček za ledno plezanje so ledni vijaki različnih dolžin. Sila, ki jo vijak zdrži ob obremenitvi, je odvisna od kakovosti ledu in dolžine vijaka. Kjer je mogoče, uporabimo daljše vijake (> 15 cm). Kjer pa je led tanek, uporabimo krajše.

V zadnjem času se uporabljajo predvsem vijaki z vrtljivo ročico, ki omogoča hitrejše nameščanje v led. Ko drugi v navezi odstranjuje vijake iz ledu, jih mora nujno očistiti. Iz njih mora izpihati ostanke ledu.

Slika 4 Ledni vijaki (Vir: Black Diamond)

Ledni klini

Kjer zaradi specifičnih razmer (zaledenele poči, kombiniran teren ipd.) lednih vijakov ne moremo nameščati, pride v poštev uporaba lednih klinov (ang. ice hook). V led zabiti ledni klini držijo slabo in so le zasilno varovalo. Mnogo bolje se obnesejo, če jih zabijemo v skalo kot klin. Druga možnost je zabijanje v zaledenelo ali z zemljo zapolnjeno razpoko v kombiniranem terenu. 

Slika 5: Ledni klin (Vir: Black Diamond)

Sistemi vponk

Pri ekstremno zahevnem lednem plezanju, kjer se zaradi težavnosti in tankega ledu lahko nameščamo le kratke vijake, pa še teh ne prav pogosto, je priporočljiva uporaba prešitih najlonskih zank. Te se ob padcu trgajo in s tem absorbirajo del nastale sile (ang. shock-absorbing sling). S tem zmanjšamo silo na obremenjeni vijak in možnost, da se ta izruva iz ledu.

Orodje za abalak

Orodje za abalak (ang. abalakov hook) je namenjeno predvsem izdelavi sidrišč za spust v ledu. Z orodjem si pomagamo pri napeljavi pomožne vrvice skozi luknji, ki smo ju izdelali z lednim vijakom.

Slika 6: Orodje za abalak (Vir: Grivel)