https://alpirocnik.rasica.org/api.php?action=feedcontributions&user=Maticek&feedformat=atomAlpirocnik - Uporabnikovi prispevki [sl]2024-03-29T08:18:54ZUporabnikovi prispevkiMediaWiki 1.30.0https://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Mijo_Kova%C4%8Devi%C4%8D&diff=4311Uporabniški pogovor:Mijo Kovačevič2017-01-18T21:37:28Z<p>Maticek: Welcome!</p>
<hr />
<div>'''Welcome to ''Alpirocnik''!'''<br />
We hope you will contribute much and well.<br />
You will probably want to read the [[Help:Vsebina|help pages]].<br />
Again, welcome and have fun! [[Uporabnik:Maticek|Maticek]] 22:37, 18. januar 2017 (CET)</div>Maticekhttps://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Samore%C5%A1evanje&diff=4297Samoreševanje2014-09-21T20:53:40Z<p>Maticek: </p>
<hr />
<div>Samoreševanje oziroma vzpenjanje po vrvi je manever, pri katerem s tehničnimi primomočki plezamo po vrvi navzgor. Med spustom po vrvi se lahko zgodi, da se moramo iz različnih vzrokov vzpeti nazaj navzgor. Lahko smo zgrešili naslednje sidrišče za spust ali smo opazili boljšo polico nekje višje in ne preostane nam nič drugega kot povratek. S samoreševanjem si kot drugi v navezi lahko pomagamo bodisi pri prehodu prek težkega mesta bodisi v primeru, da kot vodeči pademo pod previs in ne moremo priti nazaj do stene. <br />
<br />
Samoreševanje lahko izvedemo z uporabo pomožnih vrvic in/ali neskončnih zank ter drsnih vozlov, Druga možnostu je uporaba številnih pripomočkov, ki so izdelani za vzpenjanje po vrvi.&nbsp;Tako sta lahko izhodiščna položaja za začetek samoreševanja naslednja: <br />
<br />
<span style="display: none;" id="1365538006258S">&nbsp;</span> <br />
<br />
*na vrv smo pripeti s pripomočkom za spust po vrvi in s samovarovanjem (pri spustih po vrvi); <br />
*navezani smo na konec vrvi (pri plezanju).<br />
<br />
S samoreševanjem si pomagamo v naslednjih primerih: <br />
<br />
*pri [[Spust po vrvi|spustu po vrvi]] obvisimo v previsu ali nam med iskanjem naslednjega sidrišča za spust zmanjka vrvi;<br />
<br />
*na [[Sidrišča za spust v skali|sidrišču za spust]] se nam pri vlečenju vrvi ta zatakne in je zato ne moremo povleči za sabo; <br />
*pri plezanju z varovanjem od zgoraj ne moremo niti prosto niti tehnično preplezati težavnega mesta v smeri.<br />
<br />
V primerih, kadar prehajamo iz spusta v vzpenjanje po vrvi, oziroma se nam po spustu vrv zatakne in je ne moremo potegniti za sabo, se vedno vzpenjamo po dveh pramenih vrvi. Po enem pramenu se vzpenjamo le v primeru, kadar imamo vrv na zgornjem sidrišču fiksirano. <br />
<br />
Brez tega znanja se nikar ne podajajte v stene! Postopke vadite redno in osvojite osnovna načela, ki veljajo pri samoreševanju.&nbsp;&nbsp; <br />
<br />
== Tehnika samoreševanja ==<br />
<br />
Pri samoreševanju poznamo več tehnik, ki se razlikujejo v načinih pritrjevanja prsnih in stopnih zank na glavno vrv. Za pritrjevanje lahko uporabimo enega od [[Vozli#Drsni_vozli|drsnih vozlov]], [[Osnovna plezalna oprema#Pri.C5.BEeme|prižemo]], [[Osnovna plezalna oprema#Naprava_za_varovanje|napravo za varovanje]] ali [[Vozli#Garda_vozel|vozel garda]]. <br />
<br />
=== Samoreševanje z drsnima vozloma ===<br />
<br />
Ta način temelji na uporabi dveh pomožnih vrvic, ki sta del osebne plezalne opreme in ju imamo na vsaki turi vedno s seboj. Na enak način si lahko pomagamo tudi z neskončnima zankama. Najprej vzamemo eno vrvico in z njo na glavni vrvi naredimo prusikov vozel, tako da sta iz vozla izhajajoča pramena enakih dolžin. Na primerni dolžini (ko z iztegnjeno roko potisnemo vozel navzgor, naj vrvica doseže skrajno lego) naredimo vozel šestica in se v tako dobljeno zanko s pomočjo vponke z matico vpnemo v plezalni pas (to je naša prsna zanka). <br />
<br />
[[Image:Samoresevanje klasika.jpg|thumb|center|400px|Priprava prsne zanke]]Prsna zanka mora biti '''VEDNO '''nad stopno zanko, saj je tako samoreševanje laže izvajati.&nbsp;Sedaj na enak način namestimo še drugo pomožno vrvico (to bo naša stopna oziroma nožna zanka), vozel potisnemo čim više, na pomožni vrvici pa naredimo vozel šestica. Vozel naj bo dovolj visoko – pokrčimo tisto nogo (jo dvignemo k prsim), s katero se bomo vzpenjali, in pod podplatom naredimo vozel. <br />
<br />
[[Image:Slika 2 samoresevanje klasika.jpg|thumb|center|400px|Priprava stopne zanke]] <br />
<br />
Ko se bomo začeli vzpenjati, dolžino zanke lahko še prilagajamo in tako dosežemo najboljši izkoristek dviga. V manevrsko zanko pasu vpnemo vponko in skoznjo vpnemo oba pramena stopne zanke. To nam bo pomagalo pri dvigu z nogo. <br />
<br />
[[Image:Samoresevanje klasika vponka vpetja.jpg|thumb|center|400px|V manevrsko zanko vpnemo vponko in skoznjo napeljemo pomožno vrvico za nožno zanko. Tako si olajšamo dvigovanje.]] <br />
<br />
Ko imamo pomožni vrvici pripravljeni, se lahko začnemo vzpenjati.&nbsp;Prusikov vozel stopne zanke potisnemo po vrvi navzgor in stopimo vanjo. Tako razbremenimo prsno zanko, ki jo potisnemo po vrvi navzgor in sedemo vanjo. Postopek ponavljamo, dokler ne dosežemo želene višine ali sidrišča nad nami.<br> <br />
<br />
[[Image:Slika 4 samoresevanje klasika.jpg|thumb|center|800px|Izmenično obremenjevanje prsne in nožne zanke]]<br />
<br />
=== Samoreševanje z uporabo samozateznega varovala ===<br />
<br />
Za samoreševanje lahko zelo uspešno uporabimo tudi samozatezna varovala (Reverso, ATC guide, …).&nbsp;Da lahko vanj vstavimo vrv, moramo najprej razbremeniti nekaj vrvi, na kateri visimo. To n<span style="line-height: 1.5em;">ajlaže</span><span style="line-height: 1.5em;">&nbsp;</span><span style="line-height: 1.5em;">naredimo s pomočjo stopne zanke, ki si jo pripravimo skupaj z vponko z matico –&nbsp;kot kaže skica spodaj. Takoj za prusikovim ali francoskim vozlom naredimo šestico in v tako dobljeno vpnemo vponko z matico.&nbsp;</span><br />
<br />
[[Image:Samoresevanje reverso 1.jpg|thumb|center|400px|Priprava varovala v samozateznem načinu za samoreševanje]] <br />
<br />
Nato se v stopni zanki dvignemo in vpnemo v prej pripravljeno vponko z matico. <br />
<br />
[[Image:Samoresevanje reverso 2.jpg|thumb|center|400px|Plezalec se dvigne na nožni zanki in se vpne v vponko.]] <br />
<br />
Šele sedaj lahko v plezalno vrv vstavimo samozatezno varovalno napravo v samozatezni način in si jo vpnemo v manevrsko zanko na plezalnem pasu. Ko imamo samozatezno varovalno napravo pravilno nameščeno, se lahko izpnemo iz vponke z matico, s katero smo bili vpeti v stopni zanki, in se&nbsp;počasi spustimo niže tako, da obremenitev prenesemo na samozatezno varovalno napravo. <br />
<br />
[[Image:Skica 3 samoresevanje reverso.jpg|thumb|center|300px|Priprava varovala v samozateznem načinu.]] <br />
<br />
V stopno zanko postavimo eno nogo in hkrati, ko se s to nogo dvignemo, potegnemo tudi prosti konec vrvi iz samozatezne varovalne naprave. Nato zopet premaknemo stopno zanko više in postopek ponovimo. Ko imamo dovolj razbremenjenega konca vrvi, ga lahko vpnemo v vponko z matico, ki je&nbsp;v stopni zanki. Tako dobimo enostaven škripec, ki nam olajša vzpenjanje. <br />
<br />
[[Image:Samoresevanje reverso 4.jpg|thumb|center|300px|Izdelava preprostega škripca za samoreševanje]]Pri takšnem načinu samoreševanja bi lahko namesto samozatezne varovalne naprave uporabili tudi garda vozel, ki bi ga izdelali z dvema vponkama z matico, vpetima v manevrsko zanko.<br />
<br />
== Prehod iz spusta v vzpenjanje po vrvi ==<br />
<br />
Ta manever nam pride prav predvsem v primerih, ko se spuščamo po vrvi čez steno ali smer nazaj k vznožju. Takrat se nam lahko zgodi, da zgrešimo sidrišče ali nas odnese iz smeri. <br> <br />
<br />
Ob spuščanju z eno roko potiskamo machardov ali prusikov vozel po vrvi navzdol. Ko želimo preiti v samoreševanje, enostavno poskrbimo, da vozel opravi svojo nalogo in tako obvisimo na njem. <br />
<br />
Sedaj nad pripravo za spust namestimo enako stopno zanko kot v prejšnjem poglavju. V tem primeru jo namestimo prek obeh pramenov vrvi in&nbsp;se vpnemo v vponko v stopni zanki. <br />
<br />
[[Image:Samoresevanje prehod 5.jpg|thumb|center|400px|Plezalec prek obeh pramenov namesti stopno zanko in se vpne v vponko]] <br />
<br />
Nato izpnemo napravo za spust po vrvi in jo zasučemo ter vpnemo z novo vponko z matico v samozateznem načinu v manevrsko zanko. Ko imamo samozatezno varovalno napravo pravilno nameščeno, se lahko izpnemo iz vponke, s katero smo bili vpeti v stopni zanki, in se počasi spustimo niže. To storimo tako, da obremenitev prenesemo na samozatezno varovalno napravo. Podremo samovarovanje, ki smo ga uporabljali pri spustu. <br />
<br />
[[Image:Samoresevanje prehod 6.jpg|thumb|center|400px|Ko plezalec namesti varovalo v samozateznem načinu, lahko podre samovarovanje.]] <br />
<br />
Sedaj le še vpnemo prosta konca vrvi v vponko, ki je v stopni zanki. Dobimo škripec in začnemo z vzpenjanjem. <br />
<br />
[[Image:Samoresevanje prehod 7.jpg|thumb|center|400px|Vzpenjanje po vrvi]]<br>'''Pri samoreševanju so možne še številne druge variacije predstavljene metode. Teh to poglavje ne zajema, saj je nemogoče predvideti vse situacije, v katerih potrebujemo tovrstno znanje. Zato je zelo pomembno, da razumete posamezne korake in jih znate kombinirati glede na razmere, v katerih ste se znašli. Pri tem je pomembno, da so vaše kombinacije brezkompromisno VARNE.'''<br><br />
<br />
== Žimarjenje ==<br />
<br />
Žimarjenje je oblika vzpenjanja po vrvi, pri kateri se uporablja namenske pripomočke, t. i. žimarje. Tovrstna tehnika se najpogosteje uporablja pri plezanju zahtevnih smeri v velikih stenah (Yosemite, Patagonija, ...), v katerih prvi v navezi raztežaj prepleza tehnično ali prosto, drugi pa za njim žimari, saj tako v primerjavi s plezanjem porabi manj časa in energije. Obstajata dva načina žimarjenja.<br> <br />
<br />
*Žimarjenje z dvema ročnima prižemama, pri katerem se s popkovino vpemo v oba žimarja.<br />
*Žimarjenje z ročno in prsno prižemo. V&nbsp;manevrsko zanko pasu vpnemo prsno prižemo in jo s trakom fiksiramo na telo, v ročno prižemo pa vpnemo stopno zanko. Navzgor pomikamo samo z ročno prižemo, skozi prsno pa vrv zaradi lastne teže drsi samodejno.</div>Maticekhttps://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Samore%C5%A1evanje&diff=4296Samoreševanje2014-09-21T20:50:22Z<p>Maticek: </p>
<hr />
<div>Samoreševanje oziroma vzpenjanje po vrvi je manever, pri katerem s tehničnimi primomočki plezamo po vrvi navzgor. Med spustom po vrvi se lahko zgodi, da se moramo iz različnih vzrokov vzpeti nazaj navzgor. Lahko smo zgrešili naslednje sidrišče za spust ali smo opazili boljšo polico nekje višje in ne preostane nam nič drugega kot povratek. S samoreševanjem si kot drugi v navezi lahko pomagamo bodisi pri prehodu prek težkega mesta bodisi v primeru, da kot vodeči pademo pod previs in ne moremo priti nazaj do stene. <br />
<br />
Samoreševanje lahko izvedemo z uporabo pomožnih vrvic in/ali neskončnih zank ter drsnih vozlov, Druga možnostu je uporaba številnih pripomočkov, ki so izdelani za vzpenjanje po vrvi.&nbsp;Tako sta lahko izhodiščna položaja za začetek samoreševanja naslednja: <br />
<br />
<span style="display: none;" id="1365538006258S">&nbsp;</span> <br />
<br />
*na vrv smo pripeti s pripomočkom za spust po vrvi in s samovarovanjem (pri spustih po vrvi); <br />
*navezani smo na konec vrvi (pri plezanju).<br />
<br />
S samoreševanjem si pomagamo v naslednjih primerih: <br />
<br />
*pri [[Spust po vrvi|spustu po vrvi]] obvisimo v previsu ali nam med iskanjem naslednjega sidrišča za spust zmanjka vrvi;<br />
<br />
*na [[Sidrišča za spust v skali|sidrišču za spust]] se nam pri vlečenju vrvi ta zatakne in je zato ne moremo povleči za sabo; <br />
*pri plezanju z varovanjem od zgoraj ne moremo niti prosto niti tehnično preplezati težavnega mesta v smeri.<br />
<br />
V primerih, kadar prehajamo iz spusta v vzpenjanje po vrvi, oziroma se nam po spustu vrv zatakne in je ne moremo potegniti za sabo, se vedno vzpenjamo po dveh pramenih vrvi. Po enem pramenu se vzpenjamo le v primeru, kadar imamo vrv na zgornjem sidrišču fiksirano. <br />
<br />
Brez tega znanja se nikar ne podajajte v stene! Postopke vadite redno in osvojite osnovna načela, ki veljajo pri samoreševanju.&nbsp;&nbsp; <br />
<br />
== Tehnika samoreševanja ==<br />
<br />
Pri samoreševanju poznamo več tehnik, ki se razlikujejo v načinih pritrjevanja prsnih in stopnih zank na glavno vrv. Za pritrjevanje lahko uporabimo enega od [[Vozli#Drsni_vozli|drsnih vozlov]], [[Osnovna plezalna oprema#Pri.C5.BEeme|prižemo]], [[Osnovna plezalna oprema#Naprava_za_varovanje|napravo za varovanje]] ali [[Vozli#Garda_vozel|vozel garda]]. <br />
<br />
=== Samoreševanje z drsnima vozloma ===<br />
<br />
Ta način temelji na uporabi dveh pomožnih vrvic, ki sta del osebne plezalne opreme in ju imamo na vsaki turi vedno s seboj. Na enak način si lahko pomagamo tudi z neskončnima zankama. Najprej vzamemo eno vrvico in z njo na glavni vrvi naredimo prusikov vozel, tako da sta iz vozla izhajajoča pramena enakih dolžin. Na primerni dolžini (ko z iztegnjeno roko potisnemo vozel navzgor, naj vrvica doseže skrajno lego) naredimo vozel šestica in se v tako dobljeno zanko s pomočjo vponke z matico vpnemo v plezalni pas (to je naša prsna zanka). <br />
<br />
[[Image:Samoresevanje klasika.jpg|thumb|center|400px|Priprava prsne zanke]]Prsna zanka mora biti '''VEDNO '''nad stopno zanko, saj je tako samoreševanje laže izvajati.&nbsp;Sedaj na enak način namestimo še drugo pomožno vrvico (to bo naša stopna oziroma nožna zanka), vozel potisnemo čim više, na pomožni vrvici pa naredimo vozel osmica ali šestica. Vozel naj bo dovolj visoko – pokrčimo tisto nogo (jo dvignemo k prsim), s katero se bomo vzpenjali, in pod podplatom naredimo vozel. <br />
<br />
[[Image:Slika 2 samoresevanje klasika.jpg|thumb|center|400px|Priprava stopne zanke]] <br />
<br />
Ko se bomo začeli vzpenjati, dolžino zanke lahko še prilagajamo in tako dosežemo najboljši izkoristek dviga. V manevrsko zanko pasu vpnemo vponko in skoznjo vpnemo oba pramena stopne zanke. To nam bo pomagalo pri dvigu z nogo. <br />
<br />
[[Image:Samoresevanje klasika vponka vpetja.jpg|thumb|center|400px|V manevrsko zanko vpnemo vponko in skoznjo napeljemo pomožno vrvico za nožno zanko. Tako si olajšamo dvigovanje.]] <br />
<br />
Ko imamo pomožni vrvici pripravljeni, se lahko začnemo vzpenjati.&nbsp;Prusikov vozel stopne zanke potisnemo po vrvi navzgor in stopimo vanjo. Tako razbremenimo prsno zanko, ki jo potisnemo po vrvi navzgor in sedemo vanjo. Postopek ponavljamo, dokler ne dosežemo želene višine ali sidrišča nad nami.<br> <br />
<br />
[[Image:Slika 4 samoresevanje klasika.jpg|thumb|center|800px|Izmenično obremenjevanje prsne in nožne zanke]]<br />
<br />
=== Samoreševanje z uporabo samozateznega varovala ===<br />
<br />
Za samoreševanje lahko zelo uspešno uporabimo tudi samozatezna varovala (Reverso, ATC guide, …).&nbsp;Da lahko vanj vstavimo vrv, moramo najprej razbremeniti nekaj vrvi, na kateri visimo. To n<span style="line-height: 1.5em;">ajlaže</span><span style="line-height: 1.5em;">&nbsp;</span><span style="line-height: 1.5em;">naredimo s pomočjo stopne zanke, ki si jo pripravimo skupaj z vponko z matico –&nbsp;kot kaže skica spodaj. Takoj za prusikovim ali francoskim vozlom naredimo šestico in v tako dobljeno vpnemo vponko z matico.&nbsp;</span><br />
<br />
[[Image:Samoresevanje reverso 1.jpg|thumb|center|400px|Priprava varovala v samozateznem načinu za samoreševanje]] <br />
<br />
Nato se v stopni zanki dvignemo in vpnemo v prej pripravljeno vponko z matico. <br />
<br />
[[Image:Samoresevanje reverso 2.jpg|thumb|center|400px|Plezalec se dvigne na nožni zanki in se vpne v vponko.]] <br />
<br />
Šele sedaj lahko v plezalno vrv vstavimo samozatezno varovalno napravo v samozatezni način in si jo vpnemo v manevrsko zanko na plezalnem pasu. Ko imamo samozatezno varovalno napravo pravilno nameščeno, se lahko izpnemo iz vponke z matico, s katero smo bili vpeti v stopni zanki, in se&nbsp;počasi spustimo niže tako, da obremenitev prenesemo na samozatezno varovalno napravo. <br />
<br />
[[Image:Skica 3 samoresevanje reverso.jpg|thumb|center|300px|Priprava varovala v samozateznem načinu.]] <br />
<br />
V stopno zanko postavimo eno nogo in hkrati, ko se s to nogo dvignemo, potegnemo tudi prosti konec vrvi iz samozatezne varovalne naprave. Nato zopet premaknemo stopno zanko više in postopek ponovimo. Ko imamo dovolj razbremenjenega konca vrvi, ga lahko vpnemo v vponko z matico, ki je&nbsp;v stopni zanki. Tako dobimo enostaven škripec, ki nam olajša vzpenjanje. <br />
<br />
[[Image:Samoresevanje reverso 4.jpg|thumb|center|300px|Izdelava preprostega škripca za samoreševanje]]Pri takšnem načinu samoreševanja bi lahko namesto samozatezne varovalne naprave uporabili tudi garda vozel, ki bi ga izdelali z dvema vponkama z matico, vpetima v manevrsko zanko.<br />
<br />
== Prehod iz spusta v vzpenjanje po vrvi ==<br />
<br />
Ta manever nam pride prav predvsem v primerih, ko se spuščamo po vrvi čez steno ali smer nazaj k vznožju. Takrat se nam lahko zgodi, da zgrešimo sidrišče ali nas odnese iz smeri. <br> <br />
<br />
Ob spuščanju z eno roko potiskamo machardov ali prusikov vozel po vrvi navzdol. Ko želimo preiti v samoreševanje, enostavno poskrbimo, da vozel opravi svojo nalogo in tako obvisimo na njem. <br />
<br />
Sedaj nad pripravo za spust namestimo enako stopno zanko kot v prejšnjem poglavju. V tem primeru jo namestimo prek obeh pramenov vrvi in&nbsp;se vpnemo v vponko v stopni zanki. <br />
<br />
[[Image:Samoresevanje prehod 5.jpg|thumb|center|400px|Plezalec prek obeh pramenov namesti stopno zanko in se vpne v vponko]] <br />
<br />
Nato izpnemo napravo za spust po vrvi in jo zasučemo ter vpnemo z novo vponko z matico v samozateznem načinu v manevrsko zanko. Ko imamo samozatezno varovalno napravo pravilno nameščeno, se lahko izpnemo iz vponke, s katero smo bili vpeti v stopni zanki, in se počasi spustimo niže. To storimo tako, da obremenitev prenesemo na samozatezno varovalno napravo. Podremo samovarovanje, ki smo ga uporabljali pri spustu. <br />
<br />
[[Image:Samoresevanje prehod 6.jpg|thumb|center|400px|Ko plezalec namesti varovalo v samozateznem načinu, lahko podre samovarovanje.]] <br />
<br />
Sedaj le še vpnemo prosta konca vrvi v vponko, ki je v stopni zanki. Dobimo škripec in začnemo z vzpenjanjem. <br />
<br />
[[Image:Samoresevanje prehod 7.jpg|thumb|center|400px|Vzpenjanje po vrvi]]<br>'''Pri samoreševanju so možne še številne druge variacije predstavljene metode. Teh to poglavje ne zajema, saj je nemogoče predvideti vse situacije, v katerih potrebujemo tovrstno znanje. Zato je zelo pomembno, da razumete posamezne korake in jih znate kombinirati glede na razmere, v katerih ste se znašli. Pri tem je pomembno, da so vaše kombinacije brezkompromisno VARNE.'''<br><br />
<br />
== Žimarjenje ==<br />
<br />
Žimarjenje je oblika vzpenjanja po vrvi, pri kateri se uporablja namenske pripomočke, t. i. žimarje. Tovrstna tehnika se najpogosteje uporablja pri plezanju zahtevnih smeri v velikih stenah (Yosemite, Patagonija, ...), v katerih prvi v navezi raztežaj prepleza tehnično ali prosto, drugi pa za njim žimari, saj tako v primerjavi s plezanjem porabi manj časa in energije. Obstajata dva načina žimarjenja.<br> <br />
<br />
*Žimarjenje z dvema ročnima prižemama, pri katerem se s popkovino vpemo v oba žimarja.<br />
*Žimarjenje z ročno in prsno prižemo. V&nbsp;manevrsko zanko pasu vpnemo prsno prižemo in jo s trakom fiksiramo na telo, v ročno prižemo pa vpnemo stopno zanko. Navzgor pomikamo samo z ročno prižemo, skozi prsno pa vrv zaradi lastne teže drsi samodejno.</div>Maticekhttps://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Re%C5%A1evanje_iz_ledeni%C5%A1kih_razpok&diff=4288Reševanje iz ledeniških razpok2014-04-18T07:25:28Z<p>Maticek: </p>
<hr />
<div>Ne glede na našo stopnjo izkušenosti in znanja, <span style="line-height: 1.5em;">vedno obstaja</span><span style="line-height: 1.5em;"> možnost padca v ledeniško razpoko. Zato se po ledeniku vedno gibljemo v </span>[[Ledeniška naveza|ledeniški navezi]]<span style="line-height: 1.5em;"> in z </span>[[Oprema za hojo po ledeniku|zahtevano opremo]]<span style="line-height: 1.5em;">, saj&nbsp;</span><span style="line-height: 1.5em;">lahko</span><span style="line-height: 1.5em;">&nbsp;</span><span style="line-height: 1.5em;">le z njo in z znanjem reševanja iz ledeniških razpok uspešno rešimo morebitnega padlega iz razpoke. Reševanje moramo izvesti varno (za nas in za padlega) in v najkrajšem možnem času, saj tako zmanjšamo možnost podhladitve padlega. Temperatura v ledeniških razpokah je znatno nižja od tiste na površju ledenika.&nbsp;</span> <br />
<br />
Priznati je treba, da se velika večina&nbsp;»padcev«&nbsp;konča z udrtjem ene ali obeh nog, pa še takrat se to zgodi le do pasu. V takih primerih brž zavarujemo "padlega" in mu ponudimo pomoč najbližjega alpinista, ki mu pomaga izplezati iz razpoke. Veliko nevarnejša in resnejša pa je situacija, ko alpinist pade v razpoko in obvisi na vrvi. <br />
<br />
Reševanje iz ledeniške razpoke poteka po korakih, ki so v osnovi izpeljani iz letne reševalne tehnike. Ti koraki so večinoma standardni, njihova prednost pa je, da jih lahko prilagajmo resnosti naše situacije in zahtevnosti reševanja. '''Koraki so naslednji: '''<br> <br />
<br />
*zaustavitev padca; <br />
*izdelava sidrišča in prenos obremenitve; <br />
*samovarovanje; <br />
*premik reševalca do roba razpoke in ocena situacije;&nbsp;<br> <br />
*če soplezalca slišimo in ta lahko izpleza sam, ga le varujemo; <br />
*če potrebuje soplezalec pomoč pri dvigu in če ni poškodovan, mu pomagamo z enostavnim ali švicarskim škripcem; <br />
*če je soplezalec poškodovan, se najprej spustimo do njega in ga oskrbimo; <br />
*dvig reševalca iz razpoke; <br />
*premik sidrišča; <br />
*dvig padlega soplezalca. <br><br />
<br />
<u>'''Pri reševanju upoštevajmo naslednja pravila:&nbsp;'''</u>'''<br>''' <br />
<br />
*'''sidrišča morajo biti popolnoma zanesljiva –&nbsp;po potrebi jih dodatno utrdimo ali izdelamo dodatna sidrišča;&nbsp;''' <br />
*'''vsi reševalci morajo biti VEDNO samovarovani;&nbsp;''' <br />
*'''reševanje mora potekati hitro in učinkovito. '''<br><br><br />
<br />
== Zaustavitev padca v ledeniško razpoko<br> ==<br />
<br />
Pri padcu člana ledeniške naveze v ledeniško razpoko je treba nujno preprečiti, da bi v razpoko zdrsnila celotna naveza. Padec je potrebno zaustaviti takoj. Pri njihovem zaustavljanju, se člani naveze zanašajo na telesno težo drug drugega, na pripravljenost in sposobnost [[Uporaba cepinov in derez#Zaustavljanje_zdrsa_s_cepinom|ustavljanja s cepinom]]. Če v razpoko pade vodilni, je tak padec veliko laže ustavljati pri vzpenjanju kot pri sestopu, saj nam pri vzpenjanju veliko pomaga že sila teže. <br> <br />
<br />
Plezalec, ki ostane na površju, zadrži padec. Če ga sila padca podre na tla, se mora čimprej postaviti v položaj, ki ga uporabljamo pri zaustavljanju s cepinom. Na ta način zaustavi padec. V pomoč so mu tudi vozli na varovalni vrvi. V zaustavljanje padca vloži vse svoje napore, pomaga si z nogami, koleni, … Ko zaustavi padec, se z rahlo razširjenimi nogami dobro utrdi v sneg. Pazi, da je varovalna vrv med njegovimi nogami, kar poveča njegovo stabilnost in preprečuje prevračanje na stran. Previdno prenese težo z rok in cepina na noge. <br> <br />
<br />
[[Image:Lr zaustavitev-padca.jpg|thumb|center|500px|Zaustavitev padca (Vir: KA PZS).]]<br />
<br />
== Izdelava sidrišča in samovarovanje ==<br />
<br />
Ko je padec zaustavljen, prenesemo obremenitev s pasu na noge in v najkrajšem času izdelamo sidrišče. To storimo s pomočjo cepina ali lednih vijakov – odvisno od podlage. Glej poglavji&nbsp;[[Sidrišča v snegu|sidrišča v snegu]] in [[Sidrišča v ledu|sidrišča v ledu]]. Izogibajmo se izdelave sidrišča z navpično zabitim cepinom!<br> <br />
<br />
V center sidrišča vpnemo vponko z matico s prižemo oziroma machardovim vozlom, s katerim je varovalna vrv pripeta na naš plezalni pas. Tukaj izjemoma vponko z matico, ki jo vpenjamo v sidrišče, pod obremenitvijo odpremo. To lahko naredimo, ker je obremenjena vrv še vedno privezana na pas reševalca z osmico. Nato previdno prenesemo obremenitev na sidrišče. Sidrišče med prenašanjem teže ves čas pozorno opazujemo, da ne bi popustilo. Če opazimo, da popušča, ga dodatno zavarujemo z lednim vijakom, dodatno utrditvijo zakopanega cepina ipd.&nbsp; <br />
<br />
[[Image:Resevanje iz ledeniskih razpok sidrisce ropeman.jpg|thumb|center|400px|V center sidrišča vpnemo vponko z matico, v kateri je manchardov vozel oz. prižema.]] <br />
<br />
V naslednjem koraku lahko kontrolirano vponko z matico, ki je preko osmice pripeta na našo manevrsko zanko, izpnemo iz vponke z matico v centru sidrišča. Pri tem pazimo, da ne izpnemo tudi osmičke ali manevrske zanke in tako ostanemo nezavarovani! <br />
<br />
[[Image:Resevanje iz ledeniskih razpok sidrisce.jpg|thumb|center|400px|Po prenosu obremenitve je reševalec še vedno vpet na reševalno vrv. Previdno lahko izpnemo vponko z matico, ki povezuje osmičko na reševalni vrvi in našo manevrsko zanko, iz vponke z matico v centru sidrišča.]] <br />
<br />
Iz nahrbtnika potegnemo preostanek reševalne vrvi in si na njej s pomožno vrvico izdelamo samovarovanje. To naredimo tako, da s pomožno vrvico izdelamo prusikov vozel na reševalno vrv in tik pod njim naredimo še en vozel (osmico ali šestico). Pomožno vrvico nato vpletemo v pas (če imamo dovolj vponk z matico, jo lahko tudi vpnemo v vponko z matico). <br />
<br />
Ko končamo z izdelavo samovarovanja, lahko vponko z matico, ki je vpeta v osmičko na reševalni vrvi in v našo manevrsko zanko, prepnemo v center sidrišča in tako poskrbimo za dodatno varovanje. <br />
<br />
[[Image:Ledeniska naveza - resevanje 3 - novo.jpg|thumb|center|400px|Samovarovanje izdelamo s prusikovim vozlom na reševalno vrv. Tik pod prusikovim vozlom naredimo dodatno šestico za morebitno samoreševanje v primeru, ko se spustimo do padlega v razpoko.]]<br />
<br />
== Reševanje ==<br />
<br />
Postopki reševanja so odvisni od stanja padlega. Preverimo, če padli lahko pomaga pri svojem reševanju in če je poškodovan. <br />
<br />
=== Reševanje s pomočjo padlega ===<br />
<br />
S padlim je soplezalec reševalec vzpostavil kontakt. <br>Padli v razpoko ni huje poškodovan in ne potrebuje pomoči soplezalca, a se sam ne more rešiti. <br />
<br />
==== '''Postopek reševanja''' ====<br />
<br />
*Na konec reševalne vrvi naredimo osmico in jo spustimo do padlega. <br />
*Padli osmico vpne v svoj pas. <br />
*Na rob razpoke pod reševalno vrv namestimo nahrbtnik ali cepin in preprečimo, da bi se vrv med dvigovanjem padlega zarezala v rob razpoke (nahrbtnik ali cepin dodatno zavarujemo – pripnemo ga na obremenjeno vrv ali uporabimo ledni vijak; uporabimo lahko karkoli bo zmanjšalo trenje in preprečilo ugrez vrvi v rob razpoke, npr. pohodno palico, čutaro...). <br />
*Za lažjo izvedbo reševanja lahko sidrišče premaknemo bliže razpoki. Varovalo vpnemo v tisti vozel na varovalni vrvi, ki je najbližje robu razpoke in hkrati dovolj oddaljen, da omogoča varno izvajanje postopkov. Če potrebujemo več reševalne vrvi in imamo dovolj opreme, izdelamo novo sidrišče v snegu/ledu in nanj prenesemo obremenitev. S tem pridobimo nekaj dodatne reševalne vrvi (ko podremo prvotno sidrišče).<br> <br />
*V sidrišče (osnovno ali prestavljeno) samozatezno vpnemo reševalno vrv. Za to uporabimo npr. [[Osnovna plezalna oprema#Naprava_za_varovanje|reverso ali ATC]]. <br />
*Naredimo ([[Reševanje padlega#.C5.A0vicarski_.C5.A1kripec|švicarski]]) [[Reševanje padlega#Enojni_.C5.A1kripec|škripec]], s pomočjo katerega dvignemo padlega soplezalca. Pri izdelavi škripca si pomagamo z obstoječo pomožno vrvico (samovarovanje) na reševalni vrvi ali z uporabo [[Osnovna plezalna oprema#Pri.C5.BEeme|prižem]].&nbsp;Soplezalca potegnemo iz razpoke.<br />
<br />
[[Image:Ledeniska_naveza_-_resevanje_4.jpg|thumb|center|600px|Za reševanje padlega lahko izdelamo švicarski škripec. Vpetje škripca prestavimo v eno od osmičk na varovalni vrvi. Pri tem pazimo, da ni škripec preblizu roba razpokal, saj tako nimamo manevrskega prostora za izvajanje potega. Pod reševalno vrv na robu razpoke podložimo nahrbtnik ali cepin, da se vrv ne zažre v rob razpoke. Nahrbtnik ali cepin zaradi pripnemo na varovalno vrv.]]<br />
<br />
V primeru, da padli v razpoko ni poškodovan in lahko pri reševanju pomaga, poteka reševanje enako do izdelave (švicarskega) škripca. Med samozateznim pritrjevanjem reševalne vrvi v sidrišče si padli s pomočjo pomožnih vrvic in prusikovega vozla na reševalni in varovalni vrvi izdela stopni zanki ter stopi vanju. Nato padli izmenično obremenjuje obe vrvi, reševalec pa&nbsp;izmenično pobira razbremenjeno vrv. Tako padli postopoma pripleza do roba razpoke.<br />
<br />
=== Reševanje brez pomoči padlega<br> ===<br />
<br />
Če soplezalec s padlim ne more vzpostaviti kontakta oziroma je padli huje poškodovan in ne more sodelovati pri reševanju, se mora soplezalec (reševalec) spustiti do padlega. Če je potrebno, mu nudi prvo pomoč. <br />
<br />
==== '''Postopek reševanja''' ====<br />
<br />
*V ledeniško razpoko spustimo reševalno vrv in se pripravimo za spust. Reševalno vrv namestimo v&nbsp;napravo za varovanje&nbsp;in&nbsp;jo vpnemo v manevrsko zanko na pasu, obstoječe samovarovanje (iz pomožne vrvice) pa uporabimo za samovarovanje pri spustu, vendar jo vpnemo '''NAD''' reversom. '''''T'''''<b>''o je IZJEMA in se uporablja le pri reševanju padlega iz ledeniške razpoke!''</b><br />
<br />
[[Image:Lr spust KA.jpg|thumb|center|450px|Spust k ponesrečenemu soplezalcu (Vir: KA PZS).]] <br />
<br />
*Spustimo se do padlega in mu nudimo prvo pomoč, če je to potrebno. <br />
*Padlemu s pasu poberemo vso uporabno opremo. <br />
*Padlega pripnemo v osmico na koncu reševalne vrvi. <br />
*Pripravimo se za dvig. Obremenitev prenesemo na samovarovanje in izpnemo varovalo ter ga namestimo tako, da v eno smer deluje samozatezno. <br />
*Za lažje vzpenjanje po reševalni vrvi naredimo škripec. Vponko vpnemo v že prej pripravljeno zanko na samovarovanju in vanjo vpnemo reševalno vrv.<br><br />
<br />
*Dvignemo se do roba ledeniške razpoke in razdremo naš škripec za dvig, pri čemer ostane pomožna vrvica pritrjena na reševalno vrv (samovarovanje!). <br />
*Na rob razpoke pod reševalno vrv namestimo nahrbtnik&nbsp;ali kaj podobnega. Tako preprečimo, da bi se vrv zarezala v rob ledeniške razpoke. Nadaljujemo reševanje, kot je opisano v prejšnji točki.<br />
<br />
=== Reševanje v primeru naveze več oseb<br> ===<br />
<br />
V primeru, da je v ledeniški navezi več oseb (tri, štiri, pet), je lahko reševanje bistveno hitrejše. Po zaustavitvi padca in izdelavi sidrišča je padlega pogosto mogoče izvleči iz razpoke ''na horuk''. Če tak postopek ni mogoč, rešujemo, kot je opisano zgoraj. <br></div>Maticekhttps://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Ledeniska_naveza_-_resevanje_4.jpg&diff=4287Slika:Ledeniska naveza - resevanje 4.jpg2014-04-18T07:22:52Z<p>Maticek: </p>
<hr />
<div></div>Maticekhttps://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Re%C5%A1evanje_iz_ledeni%C5%A1kih_razpok&diff=4286Reševanje iz ledeniških razpok2014-04-18T07:21:12Z<p>Maticek: </p>
<hr />
<div>Ne glede na našo stopnjo izkušenosti in znanja, <span style="line-height: 1.5em;">vedno obstaja</span><span style="line-height: 1.5em;"> možnost padca v ledeniško razpoko. Zato se po ledeniku vedno gibljemo v </span>[[Ledeniška naveza|ledeniški navezi]]<span style="line-height: 1.5em;"> in z </span>[[Oprema za hojo po ledeniku|zahtevano opremo]]<span style="line-height: 1.5em;">, saj&nbsp;</span><span style="line-height: 1.5em;">lahko</span><span style="line-height: 1.5em;">&nbsp;</span><span style="line-height: 1.5em;">le z njo in z znanjem reševanja iz ledeniških razpok uspešno rešimo morebitnega padlega iz razpoke. Reševanje moramo izvesti varno (za nas in za padlega) in v najkrajšem možnem času, saj tako zmanjšamo možnost podhladitve padlega. Temperatura v ledeniških razpokah je znatno nižja od tiste na površju ledenika.&nbsp;</span> <br />
<br />
Priznati je treba, da se velika večina&nbsp;»padcev«&nbsp;konča z udrtjem ene ali obeh nog, pa še takrat se to zgodi le do pasu. V takih primerih brž zavarujemo "padlega" in mu ponudimo pomoč najbližjega alpinista, ki mu pomaga izplezati iz razpoke. Veliko nevarnejša in resnejša pa je situacija, ko alpinist pade v razpoko in obvisi na vrvi. <br />
<br />
Reševanje iz ledeniške razpoke poteka po korakih, ki so v osnovi izpeljani iz letne reševalne tehnike. Ti koraki so večinoma standardni, njihova prednost pa je, da jih lahko prilagajmo resnosti naše situacije in zahtevnosti reševanja. '''Koraki so naslednji: '''<br> <br />
<br />
*zaustavitev padca; <br />
*izdelava sidrišča in prenos obremenitve; <br />
*samovarovanje; <br />
*premik reševalca do roba razpoke in ocena situacije;&nbsp;<br> <br />
*če soplezalca slišimo in ta lahko izpleza sam, ga le varujemo; <br />
*če potrebuje soplezalec pomoč pri dvigu in če ni poškodovan, mu pomagamo z enostavnim ali švicarskim škripcem; <br />
*če je soplezalec poškodovan, se najprej spustimo do njega in ga oskrbimo; <br />
*dvig reševalca iz razpoke; <br />
*premik sidrišča; <br />
*dvig padlega soplezalca. <br><br />
<br />
<u>'''Pri reševanju upoštevajmo naslednja pravila:&nbsp;'''</u>'''<br>''' <br />
<br />
*'''sidrišča morajo biti popolnoma zanesljiva –&nbsp;po potrebi jih dodatno utrdimo ali izdelamo dodatna sidrišča;&nbsp;''' <br />
*'''vsi reševalci morajo biti VEDNO samovarovani;&nbsp;''' <br />
*'''reševanje mora potekati hitro in učinkovito. '''<br><br><br />
<br />
== Zaustavitev padca v ledeniško razpoko<br> ==<br />
<br />
Pri padcu člana ledeniške naveze v ledeniško razpoko je treba nujno preprečiti, da bi v razpoko zdrsnila celotna naveza. Padec je potrebno zaustaviti takoj. Pri njihovem zaustavljanju, se člani naveze zanašajo na telesno težo drug drugega, na pripravljenost in sposobnost [[Uporaba cepinov in derez#Zaustavljanje_zdrsa_s_cepinom|ustavljanja s cepinom]]. Če v razpoko pade vodilni, je tak padec veliko laže ustavljati pri vzpenjanju kot pri sestopu, saj nam pri vzpenjanju veliko pomaga že sila teže. <br> <br />
<br />
Plezalec, ki ostane na površju, zadrži padec. Če ga sila padca podre na tla, se mora čimprej postaviti v položaj, ki ga uporabljamo pri zaustavljanju s cepinom. Na ta način zaustavi padec. V pomoč so mu tudi vozli na varovalni vrvi. V zaustavljanje padca vloži vse svoje napore, pomaga si z nogami, koleni, … Ko zaustavi padec, se z rahlo razširjenimi nogami dobro utrdi v sneg. Pazi, da je varovalna vrv med njegovimi nogami, kar poveča njegovo stabilnost in preprečuje prevračanje na stran. Previdno prenese težo z rok in cepina na noge. <br> <br />
<br />
[[Image:Lr zaustavitev-padca.jpg|thumb|center|500px|Zaustavitev padca (Vir: KA PZS).]]<br />
<br />
== Izdelava sidrišča in samovarovanje ==<br />
<br />
Ko je padec zaustavljen, prenesemo obremenitev s pasu na noge in v najkrajšem času izdelamo sidrišče. To storimo s pomočjo cepina ali lednih vijakov – odvisno od podlage. Glej poglavji&nbsp;[[Sidrišča v snegu|sidrišča v snegu]] in [[Sidrišča v ledu|sidrišča v ledu]]. Izogibajmo se izdelave sidrišča z navpično zabitim cepinom!<br> <br />
<br />
V center sidrišča vpnemo vponko z matico s prižemo oziroma machardovim vozlom, s katerim je varovalna vrv pripeta na naš plezalni pas. Tukaj izjemoma vponko z matico, ki jo vpenjamo v sidrišče, pod obremenitvijo odpremo. To lahko naredimo, ker je obremenjena vrv še vedno privezana na pas reševalca z osmico. Nato previdno prenesemo obremenitev na sidrišče. Sidrišče med prenašanjem teže ves čas pozorno opazujemo, da ne bi popustilo. Če opazimo, da popušča, ga dodatno zavarujemo z lednim vijakom, dodatno utrditvijo zakopanega cepina ipd.&nbsp; <br />
<br />
[[Image:Resevanje iz ledeniskih razpok sidrisce ropeman.jpg|thumb|center|400px|V center sidrišča vpnemo vponko z matico, v kateri je manchardov vozel oz. prižema.]] <br />
<br />
V naslednjem koraku lahko kontrolirano vponko z matico, ki je preko osmice pripeta na našo manevrsko zanko, izpnemo iz vponke z matico v centru sidrišča. Pri tem pazimo, da ne izpnemo tudi osmičke ali manevrske zanke in tako ostanemo nezavarovani! <br />
<br />
[[Image:Resevanje iz ledeniskih razpok sidrisce.jpg|thumb|center|400px|Po prenosu obremenitve je reševalec še vedno vpet na reševalno vrv. Previdno lahko izpnemo vponko z matico, ki povezuje osmičko na reševalni vrvi in našo manevrsko zanko, iz vponke z matico v centru sidrišča.]] <br />
<br />
Iz nahrbtnika potegnemo preostanek reševalne vrvi in si na njej s pomožno vrvico izdelamo samovarovanje. To naredimo tako, da s pomožno vrvico izdelamo prusikov vozel na reševalno vrv in tik pod njim naredimo še en vozel (osmico ali šestico). Pomožno vrvico nato vpletemo v pas (če imamo dovolj vponk z matico, jo lahko tudi vpnemo v vponko z matico). <br />
<br />
Ko končamo z izdelavo samovarovanja, lahko vponko z matico, ki je vpeta v osmičko na reševalni vrvi in v našo manevrsko zanko, prepnemo v center sidrišča in tako poskrbimo za dodatno varovanje. <br />
<br />
[[Image:Ledeniska naveza - resevanje 3 - novo.jpg|thumb|center|400px|Samovarovanje izdelamo s prusikovim vozlom na reševalno vrv. Tik pod prusikovim vozlom naredimo dodatno šestico za morebitno samoreševanje v primeru, ko se spustimo do padlega v razpoko.]]<br />
<br />
== Reševanje ==<br />
<br />
Postopki reševanja so odvisni od stanja padlega. Preverimo, če padli lahko pomaga pri svojem reševanju in če je poškodovan. <br />
<br />
=== Reševanje s pomočjo padlega ===<br />
<br />
S padlim je soplezalec reševalec vzpostavil kontakt. <br>Padli v razpoko ni huje poškodovan in ne potrebuje pomoči soplezalca, a se sam ne more rešiti. <br />
<br />
==== '''Postopek reševanja''' ====<br />
<br />
*Na konec reševalne vrvi naredimo osmico in jo spustimo do padlega. <br />
*Padli osmico vpne v svoj pas. <br />
*Na rob razpoke pod reševalno vrv namestimo nahrbtnik ali cepin in preprečimo, da bi se vrv med dvigovanjem padlega zarezala v rob razpoke (nahrbtnik ali cepin dodatno zavarujemo – pripnemo ga na obremenjeno vrv ali uporabimo ledni vijak; uporabimo lahko karkoli bo zmanjšalo trenje in preprečilo ugrez vrvi v rob razpoke, npr. pohodno palico, čutaro...). <br />
*Za lažjo izvedbo reševanja lahko sidrišče premaknemo bliže razpoki. Varovalo vpnemo v tisti vozel na varovalni vrvi, ki je najbližje robu razpoke in hkrati dovolj oddaljen, da omogoča varno izvajanje postopkov. Če potrebujemo več reševalne vrvi in imamo dovolj opreme, izdelamo novo sidrišče v snegu/ledu in nanj prenesemo obremenitev. S tem pridobimo nekaj dodatne reševalne vrvi (ko podremo prvotno sidrišče).<br> <br />
*V sidrišče (osnovno ali prestavljeno) samozatezno vpnemo reševalno vrv. Za to uporabimo npr. [[Osnovna plezalna oprema#Naprava_za_varovanje|reverso ali ATC]]. <br />
*Naredimo ([[Reševanje padlega#.C5.A0vicarski_.C5.A1kripec|švicarski]]) [[Reševanje padlega#Enojni_.C5.A1kripec|škripec]], s pomočjo katerega dvignemo padlega soplezalca. Pri izdelavi škripca si pomagamo z obstoječo pomožno vrvico (samovarovanje) na reševalni vrvi ali z uporabo [[Osnovna plezalna oprema#Pri.C5.BEeme|prižem]].&nbsp;Soplezalca potegnemo iz razpoke.<br><br />
<br />
V primeru, da padli v razpoko ni poškodovan in lahko pri reševanju pomaga, poteka reševanje enako do izdelave (švicarskega) škripca. Med samozateznim pritrjevanjem reševalne vrvi v sidrišče si padli s pomočjo pomožnih vrvic in prusikovega vozla na reševalni in varovalni vrvi izdela stopni zanki ter stopi vanju. Nato padli izmenično obremenjuje obe vrvi, reševalec pa&nbsp;izmenično pobira razbremenjeno vrv. Tako padli postopoma pripleza do roba razpoke.<br />
<br />
=== Reševanje brez pomoči padlega<br> ===<br />
<br />
Če soplezalec s padlim ne more vzpostaviti kontakta oziroma je padli huje poškodovan in ne more sodelovati pri reševanju, se mora soplezalec (reševalec) spustiti do padlega. Če je potrebno, mu nudi prvo pomoč. <br />
<br />
==== '''Postopek reševanja''' ====<br />
<br />
*V ledeniško razpoko spustimo reševalno vrv in se pripravimo za spust. Reševalno vrv namestimo v&nbsp;napravo za varovanje&nbsp;in&nbsp;jo vpnemo v manevrsko zanko na pasu, obstoječe samovarovanje (iz pomožne vrvice) pa uporabimo za samovarovanje pri spustu, vendar jo vpnemo '''NAD''' reversom. '''''T'''''<b>''o je IZJEMA in se uporablja le pri reševanju padlega iz ledeniške razpoke!''</b><br />
<br />
[[Image:Lr spust KA.jpg|thumb|center|450px|Spust k ponesrečenemu soplezalcu (Vir: KA PZS).]] <br />
<br />
*Spustimo se do padlega in mu nudimo prvo pomoč, če je to potrebno. <br />
*Padlemu s pasu poberemo vso uporabno opremo. <br />
*Padlega pripnemo v osmico na koncu reševalne vrvi. <br />
*Pripravimo se za dvig. Obremenitev prenesemo na samovarovanje in izpnemo varovalo ter ga namestimo tako, da v eno smer deluje samozatezno. <br />
*Za lažje vzpenjanje po reševalni vrvi naredimo škripec. Vponko vpnemo v že prej pripravljeno zanko na samovarovanju in vanjo vpnemo reševalno vrv.<br><br />
<br />
*Dvignemo se do roba ledeniške razpoke in razdremo naš škripec za dvig, pri čemer ostane pomožna vrvica pritrjena na reševalno vrv (samovarovanje!). <br />
*Na rob razpoke pod reševalno vrv namestimo nahrbtnik&nbsp;ali kaj podobnega. Tako preprečimo, da bi se vrv zarezala v rob ledeniške razpoke. Nadaljujemo reševanje, kot je opisano v prejšnji točki.<br />
<br />
=== Reševanje v primeru naveze več oseb<br> ===<br />
<br />
V primeru, da je v ledeniški navezi več oseb (tri, štiri, pet), je lahko reševanje bistveno hitrejše. Po zaustavitvi padca in izdelavi sidrišča je padlega pogosto mogoče izvleči iz razpoke ''na horuk''. Če tak postopek ni mogoč, rešujemo, kot je opisano zgoraj. <br></div>Maticekhttps://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Re%C5%A1evanje_iz_ledeni%C5%A1kih_razpok&diff=4285Reševanje iz ledeniških razpok2014-04-18T07:20:37Z<p>Maticek: </p>
<hr />
<div>Ne glede na našo stopnjo izkušenosti in znanja, <span style="line-height: 1.5em;">vedno obstaja</span><span style="line-height: 1.5em;"> možnost padca v ledeniško razpoko. Zato se po ledeniku vedno gibljemo v </span>[[Ledeniška naveza|ledeniški navezi]]<span style="line-height: 1.5em;"> in z </span>[[Oprema za hojo po ledeniku|zahtevano opremo]]<span style="line-height: 1.5em;">, saj&nbsp;</span><span style="line-height: 1.5em;">lahko</span><span style="line-height: 1.5em;">&nbsp;</span><span style="line-height: 1.5em;">le z njo in z znanjem reševanja iz ledeniških razpok uspešno rešimo morebitnega padlega iz razpoke. Reševanje moramo izvesti varno (za nas in za padlega) in v najkrajšem možnem času, saj tako zmanjšamo možnost podhladitve padlega. Temperatura v ledeniških razpokah je znatno nižja od tiste na površju ledenika.&nbsp;</span> <br />
<br />
Priznati je treba, da se velika večina&nbsp;»padcev«&nbsp;konča z udrtjem ene ali obeh nog, pa še takrat se to zgodi le do pasu. V takih primerih brž zavarujemo "padlega" in mu ponudimo pomoč najbližjega alpinista, ki mu pomaga izplezati iz razpoke. Veliko nevarnejša in resnejša pa je situacija, ko alpinist pade v razpoko in obvisi na vrvi. <br />
<br />
Reševanje iz ledeniške razpoke poteka po korakih, ki so v osnovi izpeljani iz letne reševalne tehnike. Ti koraki so večinoma standardni, njihova prednost pa je, da jih lahko prilagajmo resnosti naše situacije in zahtevnosti reševanja. '''Koraki so naslednji: '''<br> <br />
<br />
*zaustavitev padca; <br />
*izdelava sidrišča in prenos obremenitve; <br />
*samovarovanje; <br />
*premik reševalca do roba razpoke in ocena situacije;&nbsp;<br> <br />
*če soplezalca slišimo in ta lahko izpleza sam, ga le varujemo; <br />
*če potrebuje soplezalec pomoč pri dvigu in če ni poškodovan, mu pomagamo z enostavnim ali švicarskim škripcem; <br />
*če je soplezalec poškodovan, se najprej spustimo do njega in ga oskrbimo; <br />
*dvig reševalca iz razpoke; <br />
*premik sidrišča; <br />
*dvig padlega soplezalca. <br><br />
<br />
<u>'''Pri reševanju upoštevajmo naslednja pravila:&nbsp;'''</u>'''<br>''' <br />
<br />
*'''sidrišča morajo biti popolnoma zanesljiva –&nbsp;po potrebi jih dodatno utrdimo ali izdelamo dodatna sidrišča;&nbsp;''' <br />
*'''vsi reševalci morajo biti VEDNO samovarovani;&nbsp;''' <br />
*'''reševanje mora potekati hitro in učinkovito. '''<br><br><br />
<br />
== Zaustavitev padca v ledeniško razpoko<br> ==<br />
<br />
Pri padcu člana ledeniške naveze v ledeniško razpoko je treba nujno preprečiti, da bi v razpoko zdrsnila celotna naveza. Padec je potrebno zaustaviti takoj. Pri njihovem zaustavljanju, se člani naveze zanašajo na telesno težo drug drugega, na pripravljenost in sposobnost [[Uporaba cepinov in derez#Zaustavljanje_zdrsa_s_cepinom|ustavljanja s cepinom]]. Če v razpoko pade vodilni, je tak padec veliko laže ustavljati pri vzpenjanju kot pri sestopu, saj nam pri vzpenjanju veliko pomaga že sila teže. <br> <br />
<br />
Plezalec, ki ostane na površju, zadrži padec. Če ga sila padca podre na tla, se mora čimprej postaviti v položaj, ki ga uporabljamo pri zaustavljanju s cepinom. Na ta način zaustavi padec. V pomoč so mu tudi vozli na varovalni vrvi. V zaustavljanje padca vloži vse svoje napore, pomaga si z nogami, koleni, … Ko zaustavi padec, se z rahlo razširjenimi nogami dobro utrdi v sneg. Pazi, da je varovalna vrv med njegovimi nogami, kar poveča njegovo stabilnost in preprečuje prevračanje na stran. Previdno prenese težo z rok in cepina na noge. <br> <br />
<br />
[[Image:Lr zaustavitev-padca.jpg|thumb|center|500px|Zaustavitev padca (Vir: KA PZS).]]<br />
<br />
== Izdelava sidrišča in samovarovanje ==<br />
<br />
Ko je padec zaustavljen, prenesemo obremenitev s pasu na noge in v najkrajšem času izdelamo sidrišče. To storimo s pomočjo cepina ali lednih vijakov – odvisno od podlage. Glej poglavji&nbsp;[[Sidrišča v snegu|sidrišča v snegu]] in [[Sidrišča v ledu|sidrišča v ledu]]. Izogibajmo se izdelave sidrišča z navpično zabitim cepinom!<br> <br />
<br />
V center sidrišča vpnemo vponko z matico s prižemo oziroma machardovim vozlom, s katerim je varovalna vrv pripeta na naš plezalni pas. Tukaj izjemoma vponko z matico, ki jo vpenjamo v sidrišče, pod obremenitvijo odpremo. To lahko naredimo, ker je obremenjena vrv še vedno privezana na pas reševalca z osmico. Nato previdno prenesemo obremenitev na sidrišče. Sidrišče med prenašanjem teže ves čas pozorno opazujemo, da ne bi popustilo. Če opazimo, da popušča, ga dodatno zavarujemo z lednim vijakom, dodatno utrditvijo zakopanega cepina ipd.&nbsp; <br />
<br />
[[Image:Resevanje iz ledeniskih razpok sidrisce ropeman.jpg|thumb|center|400px|V center sidrišča vpnemo vponko z matico, v kateri je manchardov vozel oz. prižema.]] <br />
<br />
V naslednjem koraku lahko kontrolirano vponko z matico, ki je preko osmice pripeta na našo manevrsko zanko, izpnemo iz vponke z matico v centru sidrišča. Pri tem pazimo, da ne izpnemo tudi osmičke ali manevrske zanke in tako ostanemo nezavarovani! <br />
<br />
[[Image:Resevanje iz ledeniskih razpok sidrisce.jpg|thumb|center|400px|Po prenosu obremenitve je reševalec še vedno vpet na reševalno vrv. Previdno lahko izpnemo vponko z matico, ki povezuje osmičko na reševalni vrvi in našo manevrsko zanko, iz vponke z matico v centru sidrišča.]] <br />
<br />
Iz nahrbtnika potegnemo preostanek reševalne vrvi in si na njej s pomožno vrvico izdelamo samovarovanje. To naredimo tako, da s pomožno vrvico izdelamo prusikov vozel na reševalno vrv in tik pod njim naredimo še en vozel (osmico ali šestico). Pomožno vrvico nato vpletemo v pas (če imamo dovolj vponk z matico, jo lahko tudi vpnemo v vponko z matico). <br />
<br />
Ko končamo z izdelavo samovarovanja, lahko vponko z matico, ki je vpeta v osmičko na reševalni vrvi in v našo manevrsko zanko, prepnemo v center sidrišča in tako poskrbimo za dodatno varovanje. <br />
<br />
[[Image:Ledeniska naveza - resevanje 3 - novo.jpg|thumb|center|400px|Samovarovanje izdelamo s prusikovim vozlom na reševalno vrv. Tik pod prusikovim vozlom naredimo dodatno šestico za morebitno samoreševanje v primeru, ko se spustimo do padlega v razpoko.]]<br />
<br />
== Reševanje ==<br />
<br />
Postopki reševanja so odvisni od stanja padlega. Preverimo, če padli lahko pomaga pri svojem reševanju in če je poškodovan. <br />
<br />
=== Reševanje s pomočjo padlega ===<br />
<br />
S padlim je soplezalec reševalec vzpostavil kontakt. <br>Padli v razpoko ni huje poškodovan in ne potrebuje pomoči soplezalca, a se sam ne more rešiti. <br />
<br />
==== '''Postopek reševanja''' ====<br />
<br />
*Na konec reševalne vrvi naredimo osmico in jo spustimo do padlega. <br />
*Padli osmico vpne v svoj pas. <br />
*Na rob razpoke pod reševalno vrv namestimo nahrbtnik ali cepin in preprečimo, da bi se vrv med dvigovanjem padlega zarezala v rob razpoke (nahrbtnik ali cepin dodatno zavarujemo – pripnemo ga na obremenjeno vrv ali uporabimo ledni vijak; uporabimo lahko karkoli bo zmanjšalo trenje in preprečilo ugrez vrvi v rob razpoke, npr. pohodno palico, čutaro...). <br />
*Za lažjo izvedbo reševanja lahko sidrišče premaknemo bliže razpoki. Varovalo vpnemo v tisti vozel na varovalni vrvi, ki je najbližje robu razpoke in hkrati dovolj oddaljen, da omogoča varno izvajanje postopkov. Če potrebujemo več reševalne vrvi in imamo dovolj opreme, izdelamo novo sidrišče v snegu/ledu in nanj prenesemo obremenitev. S tem pridobimo nekaj dodatne reševalne vrvi (ko podremo prvotno sidrišče).<br> <br />
*V sidrišče (osnovno ali prestavljeno) samozatezno vpnemo reševalno vrv. Za to uporabimo npr. [[Osnovna plezalna oprema#Naprava_za_varovanje|reverso ali ATC]]. <br />
*Naredimo ([[Reševanje padlega#.C5.A0vicarski_.C5.A1kripec|švicarski]]) [[Reševanje padlega#Enojni_.C5.A1kripec|škripec]], s pomočjo katerega dvignemo padlega soplezalca. Pri izdelavi škripca si pomagamo z obstoječo pomožno vrvico (samovarovanje) na reševalni vrvi ali z uporabo [[Osnovna plezalna oprema#Pri.C5.BEeme|prižem]].&nbsp;Soplezalca potegnemo iz razpoke.<br><br />
<br />
V primeru, da padli v razpoko ni poškodovan in lahko pri reševanju pomaga, poteka reševanje enako do izdelave (švicarskega) škripca. Med samozateznim pritrjevanjem reševalne vrvi v sidrišče si padli s pomočjo pomožnih vrvic in prusikovega vozla na reševalni in varovalni vrvi izdela stopni zanki ter stopi vanju. Nato padli izmenično obremenjuje obe vrvi, reševalec pa&nbsp;izmenično pobira razbremenjeno vrv. Tako padli postopoma pripleza do roba razpoke.<br />
<br />
=== Reševanje brez pomoči padlega<br> ===<br />
<br />
Če soplezalec s padlim ne more vzpostaviti kontakta oziroma je padli huje poškodovan in ne more sodelovati pri reševanju, se mora soplezalec (reševalec) spustiti do padlega. Če je potrebno, mu nudi prvo pomoč. <br />
<br />
==== '''Postopek reševanja''' ====<br />
<br />
*V ledeniško razpoko spustimo reševalno vrv in se pripravimo za spust. Reševalno vrv namestimo v&nbsp;napravo za varovanje&nbsp;in&nbsp;jo vpnemo v manevrsko zanko na pasu, obstoječe samovarovanje (iz pomožne vrvice) pa uporabimo za samovarovanje pri spustu, vendar jo vpnemo '''NAD''' reversom. '''''T'''''<b>''o je IZJEMA in se uporablja le pri reševanju padlega iz ledeniške razpoke!''</b><br />
<br />
[[Image:Lr spust KA.jpg|thumb|center|450px|Spust k ponesrečenemu soplezalcu (Vir: KA PZS).]] <br />
<br />
*Spustimo se do padlega in mu nudimo prvo pomoč, če je to potrebno. <br />
*Padlemu s pasu poberemo vso uporabno opremo. <br />
*Padlega pripnemo v osmico na koncu reševalne vrvi. <br />
*Pripravimo se za dvig. Obremenitev prenesemo na samovarovanje in izpnemo varovalo ter ga namestimo tako, da v eno smer deluje samozatezno. <br />
*Za lažje vzpenjanje po reševalni vrvi naredimo škripec. Vponko vpnemo v že prej pripravljeno zanko na samovarovanju in vanjo vpnemo reševalno vrv.<br />
<br />
[[Image:Lr dvig KA.jpg|thumb|center|750px|Škripec za lažje vzpenjanje (Vir: KA PZS).]] <br />
<br />
*Dvignemo se do roba ledeniške razpoke in razdremo naš škripec za dvig, pri čemer ostane pomožna vrvica pritrjena na reševalno vrv (samovarovanje!). <br />
*Na rob razpoke pod reševalno vrv namestimo nahrbtnik&nbsp;ali kaj podobnega. Tako preprečimo, da bi se vrv zarezala v rob ledeniške razpoke. Nadaljujemo reševanje, kot je opisano v prejšnji točki.<br />
<br />
=== Reševanje v primeru naveze več oseb<br> ===<br />
<br />
V primeru, da je v ledeniški navezi več oseb (tri, štiri, pet), je lahko reševanje bistveno hitrejše. Po zaustavitvi padca in izdelavi sidrišča je padlega pogosto mogoče izvleči iz razpoke ''na horuk''. Če tak postopek ni mogoč, rešujemo, kot je opisano zgoraj. <br></div>Maticekhttps://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Re%C5%A1evanje_iz_ledeni%C5%A1kih_razpok&diff=4284Reševanje iz ledeniških razpok2014-04-18T07:20:24Z<p>Maticek: </p>
<hr />
<div>Ne glede na našo stopnjo izkušenosti in znanja, <span style="line-height: 1.5em;">vedno obstaja</span><span style="line-height: 1.5em;"> možnost padca v ledeniško razpoko. Zato se po ledeniku vedno gibljemo v </span>[[Ledeniška naveza|ledeniški navezi]]<span style="line-height: 1.5em;"> in z </span>[[Oprema za hojo po ledeniku|zahtevano opremo]]<span style="line-height: 1.5em;">, saj&nbsp;</span><span style="line-height: 1.5em;">lahko</span><span style="line-height: 1.5em;">&nbsp;</span><span style="line-height: 1.5em;">le z njo in z znanjem reševanja iz ledeniških razpok uspešno rešimo morebitnega padlega iz razpoke. Reševanje moramo izvesti varno (za nas in za padlega) in v najkrajšem možnem času, saj tako zmanjšamo možnost podhladitve padlega. Temperatura v ledeniških razpokah je znatno nižja od tiste na površju ledenika.&nbsp;</span> <br />
<br />
Priznati je treba, da se velika večina&nbsp;»padcev«&nbsp;konča z udrtjem ene ali obeh nog, pa še takrat se to zgodi le do pasu. V takih primerih brž zavarujemo "padlega" in mu ponudimo pomoč najbližjega alpinista, ki mu pomaga izplezati iz razpoke. Veliko nevarnejša in resnejša pa je situacija, ko alpinist pade v razpoko in obvisi na vrvi. <br />
<br />
Reševanje iz ledeniške razpoke poteka po korakih, ki so v osnovi izpeljani iz letne reševalne tehnike. Ti koraki so večinoma standardni, njihova prednost pa je, da jih lahko prilagajmo resnosti naše situacije in zahtevnosti reševanja. '''Koraki so naslednji: '''<br> <br />
<br />
*zaustavitev padca; <br />
*izdelava sidrišča in prenos obremenitve; <br />
*samovarovanje; <br />
*premik reševalca do roba razpoke in ocena situacije;&nbsp;<br> <br />
*če soplezalca slišimo in ta lahko izpleza sam, ga le varujemo; <br />
*če potrebuje soplezalec pomoč pri dvigu in če ni poškodovan, mu pomagamo z enostavnim ali švicarskim škripcem; <br />
*če je soplezalec poškodovan, se najprej spustimo do njega in ga oskrbimo; <br />
*dvig reševalca iz razpoke; <br />
*premik sidrišča; <br />
*dvig padlega soplezalca. <br><br />
<br />
<u>'''Pri reševanju upoštevajmo naslednja pravila:&nbsp;'''</u>'''<br>''' <br />
<br />
*'''sidrišča morajo biti popolnoma zanesljiva –&nbsp;po potrebi jih dodatno utrdimo ali izdelamo dodatna sidrišča;&nbsp;''' <br />
*'''vsi reševalci morajo biti VEDNO samovarovani;&nbsp;''' <br />
*'''reševanje mora potekati hitro in učinkovito. '''<br><br><br />
<br />
== Zaustavitev padca v ledeniško razpoko<br> ==<br />
<br />
Pri padcu člana ledeniške naveze v ledeniško razpoko je treba nujno preprečiti, da bi v razpoko zdrsnila celotna naveza. Padec je potrebno zaustaviti takoj. Pri njihovem zaustavljanju, se člani naveze zanašajo na telesno težo drug drugega, na pripravljenost in sposobnost [[Uporaba cepinov in derez#Zaustavljanje_zdrsa_s_cepinom|ustavljanja s cepinom]]. Če v razpoko pade vodilni, je tak padec veliko laže ustavljati pri vzpenjanju kot pri sestopu, saj nam pri vzpenjanju veliko pomaga že sila teže. <br> <br />
<br />
Plezalec, ki ostane na površju, zadrži padec. Če ga sila padca podre na tla, se mora čimprej postaviti v položaj, ki ga uporabljamo pri zaustavljanju s cepinom. Na ta način zaustavi padec. V pomoč so mu tudi vozli na varovalni vrvi. V zaustavljanje padca vloži vse svoje napore, pomaga si z nogami, koleni, … Ko zaustavi padec, se z rahlo razširjenimi nogami dobro utrdi v sneg. Pazi, da je varovalna vrv med njegovimi nogami, kar poveča njegovo stabilnost in preprečuje prevračanje na stran. Previdno prenese težo z rok in cepina na noge. <br> <br />
<br />
[[Image:Lr zaustavitev-padca.jpg|thumb|center|500px|Zaustavitev padca (Vir: KA PZS).]]<br />
<br />
== Izdelava sidrišča in samovarovanje ==<br />
<br />
Ko je padec zaustavljen, prenesemo obremenitev s pasu na noge in v najkrajšem času izdelamo sidrišče. To storimo s pomočjo cepina ali lednih vijakov – odvisno od podlage. Glej poglavji&nbsp;[[Sidrišča v snegu|sidrišča v snegu]] in [[Sidrišča v ledu|sidrišča v ledu]]. Izogibajmo se izdelave sidrišča z navpično zabitim cepinom!<br> <br />
<br />
V center sidrišča vpnemo vponko z matico s prižemo oziroma machardovim vozlom, s katerim je varovalna vrv pripeta na naš plezalni pas. Tukaj izjemoma vponko z matico, ki jo vpenjamo v sidrišče, pod obremenitvijo odpremo. To lahko naredimo, ker je obremenjena vrv še vedno privezana na pas reševalca z osmico. Nato previdno prenesemo obremenitev na sidrišče. Sidrišče med prenašanjem teže ves čas pozorno opazujemo, da ne bi popustilo. Če opazimo, da popušča, ga dodatno zavarujemo z lednim vijakom, dodatno utrditvijo zakopanega cepina ipd.&nbsp; <br />
<br />
[[Image:Resevanje iz ledeniskih razpok sidrisce ropeman.jpg|thumb|center|400px|V center sidrišča vpnemo vponko z matico, v kateri je manchardov vozel oz. prižema.]] <br />
<br />
V naslednjem koraku lahko kontrolirano vponko z matico, ki je preko osmice pripeta na našo manevrsko zanko, izpnemo iz vponke z matico v centru sidrišča. Pri tem pazimo, da ne izpnemo tudi osmičke ali manevrske zanke in tako ostanemo nezavarovani! <br />
<br />
[[Image:Resevanje iz ledeniskih razpok sidrisce.jpg|thumb|center|400px|Po prenosu obremenitve je reševalec še vedno vpet na reševalno vrv. Previdno lahko izpnemo vponko z matico, ki povezuje osmičko na reševalni vrvi in našo manevrsko zanko, iz vponke z matico v centru sidrišča.]] <br />
<br />
Iz nahrbtnika potegnemo preostanek reševalne vrvi in si na njej s pomožno vrvico izdelamo samovarovanje. To naredimo tako, da s pomožno vrvico izdelamo prusikov vozel na reševalno vrv in tik pod njim naredimo še en vozel (osmico ali šestico). Pomožno vrvico nato vpletemo v pas (če imamo dovolj vponk z matico, jo lahko tudi vpnemo v vponko z matico). <br />
<br />
Ko končamo z izdelavo samovarovanja, lahko vponko z matico, ki je vpeta v osmičko na reševalni vrvi in v našo manevrsko zanko, prepnemo v center sidrišča in tako poskrbimo za dodatno varovanje. <br />
<br />
[[Image:Ledeniska naveza - resevanje 3 - novo.jpg|thumb|center|400px|Samovarovanje izdelamo s prusikovim vozlom na reševalno vrv. Tik pod prusikovim vozlom naredimo dodatno šestico za morebitno samoreševanje v primeru, ko se spustimo do padlega v razpoko.]]<br><br> <br />
<br />
<br><br />
<br />
== Reševanje ==<br />
<br />
Postopki reševanja so odvisni od stanja padlega. Preverimo, če padli lahko pomaga pri svojem reševanju in če je poškodovan. <br />
<br />
=== Reševanje s pomočjo padlega ===<br />
<br />
S padlim je soplezalec reševalec vzpostavil kontakt. <br>Padli v razpoko ni huje poškodovan in ne potrebuje pomoči soplezalca, a se sam ne more rešiti. <br />
<br />
==== '''Postopek reševanja''' ====<br />
<br />
*Na konec reševalne vrvi naredimo osmico in jo spustimo do padlega. <br />
*Padli osmico vpne v svoj pas. <br />
*Na rob razpoke pod reševalno vrv namestimo nahrbtnik ali cepin in preprečimo, da bi se vrv med dvigovanjem padlega zarezala v rob razpoke (nahrbtnik ali cepin dodatno zavarujemo – pripnemo ga na obremenjeno vrv ali uporabimo ledni vijak; uporabimo lahko karkoli bo zmanjšalo trenje in preprečilo ugrez vrvi v rob razpoke, npr. pohodno palico, čutaro...). <br />
*Za lažjo izvedbo reševanja lahko sidrišče premaknemo bliže razpoki. Varovalo vpnemo v tisti vozel na varovalni vrvi, ki je najbližje robu razpoke in hkrati dovolj oddaljen, da omogoča varno izvajanje postopkov. Če potrebujemo več reševalne vrvi in imamo dovolj opreme, izdelamo novo sidrišče v snegu/ledu in nanj prenesemo obremenitev. S tem pridobimo nekaj dodatne reševalne vrvi (ko podremo prvotno sidrišče).<br> <br />
*V sidrišče (osnovno ali prestavljeno) samozatezno vpnemo reševalno vrv. Za to uporabimo npr. [[Osnovna plezalna oprema#Naprava_za_varovanje|reverso ali ATC]]. <br />
*Naredimo ([[Reševanje padlega#.C5.A0vicarski_.C5.A1kripec|švicarski]]) [[Reševanje padlega#Enojni_.C5.A1kripec|škripec]], s pomočjo katerega dvignemo padlega soplezalca. Pri izdelavi škripca si pomagamo z obstoječo pomožno vrvico (samovarovanje) na reševalni vrvi ali z uporabo [[Osnovna plezalna oprema#Pri.C5.BEeme|prižem]].&nbsp;Soplezalca potegnemo iz razpoke.<br><br />
<br />
V primeru, da padli v razpoko ni poškodovan in lahko pri reševanju pomaga, poteka reševanje enako do izdelave (švicarskega) škripca. Med samozateznim pritrjevanjem reševalne vrvi v sidrišče si padli s pomočjo pomožnih vrvic in prusikovega vozla na reševalni in varovalni vrvi izdela stopni zanki ter stopi vanju. Nato padli izmenično obremenjuje obe vrvi, reševalec pa&nbsp;izmenično pobira razbremenjeno vrv. Tako padli postopoma pripleza do roba razpoke.<br />
<br />
=== Reševanje brez pomoči padlega<br> ===<br />
<br />
Če soplezalec s padlim ne more vzpostaviti kontakta oziroma je padli huje poškodovan in ne more sodelovati pri reševanju, se mora soplezalec (reševalec) spustiti do padlega. Če je potrebno, mu nudi prvo pomoč. <br />
<br />
==== '''Postopek reševanja''' ====<br />
<br />
*V ledeniško razpoko spustimo reševalno vrv in se pripravimo za spust. Reševalno vrv namestimo v&nbsp;napravo za varovanje&nbsp;in&nbsp;jo vpnemo v manevrsko zanko na pasu, obstoječe samovarovanje (iz pomožne vrvice) pa uporabimo za samovarovanje pri spustu, vendar jo vpnemo '''NAD''' reversom. '''''T'''''<b>''o je IZJEMA in se uporablja le pri reševanju padlega iz ledeniške razpoke!''</b><br />
<br />
[[Image:Lr spust KA.jpg|thumb|center|450px|Spust k ponesrečenemu soplezalcu (Vir: KA PZS).]] <br />
<br />
*Spustimo se do padlega in mu nudimo prvo pomoč, če je to potrebno. <br />
*Padlemu s pasu poberemo vso uporabno opremo. <br />
*Padlega pripnemo v osmico na koncu reševalne vrvi. <br />
*Pripravimo se za dvig. Obremenitev prenesemo na samovarovanje in izpnemo varovalo ter ga namestimo tako, da v eno smer deluje samozatezno. <br />
*Za lažje vzpenjanje po reševalni vrvi naredimo škripec. Vponko vpnemo v že prej pripravljeno zanko na samovarovanju in vanjo vpnemo reševalno vrv.<br />
<br />
[[Image:Lr dvig KA.jpg|thumb|center|750px|Škripec za lažje vzpenjanje (Vir: KA PZS).]] <br />
<br />
*Dvignemo se do roba ledeniške razpoke in razdremo naš škripec za dvig, pri čemer ostane pomožna vrvica pritrjena na reševalno vrv (samovarovanje!). <br />
*Na rob razpoke pod reševalno vrv namestimo nahrbtnik&nbsp;ali kaj podobnega. Tako preprečimo, da bi se vrv zarezala v rob ledeniške razpoke. Nadaljujemo reševanje, kot je opisano v prejšnji točki.<br />
<br />
=== Reševanje v primeru naveze več oseb<br> ===<br />
<br />
V primeru, da je v ledeniški navezi več oseb (tri, štiri, pet), je lahko reševanje bistveno hitrejše. Po zaustavitvi padca in izdelavi sidrišča je padlega pogosto mogoče izvleči iz razpoke ''na horuk''. Če tak postopek ni mogoč, rešujemo, kot je opisano zgoraj. <br></div>Maticekhttps://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Re%C5%A1evanje_iz_ledeni%C5%A1kih_razpok&diff=4283Reševanje iz ledeniških razpok2014-04-18T07:14:18Z<p>Maticek: </p>
<hr />
<div>Ne glede na našo stopnjo izkušenosti in znanja, <span style="line-height: 1.5em;">vedno obstaja</span><span style="line-height: 1.5em;"> možnost padca v ledeniško razpoko. Zato se po ledeniku vedno gibljemo v </span>[[Ledeniška naveza|ledeniški navezi]]<span style="line-height: 1.5em;"> in z </span>[[Oprema za hojo po ledeniku|zahtevano opremo]]<span style="line-height: 1.5em;">, saj&nbsp;</span><span style="line-height: 1.5em;">lahko</span><span style="line-height: 1.5em;">&nbsp;</span><span style="line-height: 1.5em;">le z njo in z znanjem reševanja iz ledeniških razpok uspešno rešimo morebitnega padlega iz razpoke. Reševanje moramo izvesti varno (za nas in za padlega) in v najkrajšem možnem času, saj tako zmanjšamo možnost podhladitve padlega. Temperatura v ledeniških razpokah je znatno nižja od tiste na površju ledenika.&nbsp;</span> <br />
<br />
Priznati je treba, da se velika večina&nbsp;»padcev«&nbsp;konča z udrtjem ene ali obeh nog, pa še takrat se to zgodi le do pasu. V takih primerih brž zavarujemo "padlega" in mu ponudimo pomoč najbližjega alpinista, ki mu pomaga izplezati iz razpoke. Veliko nevarnejša in resnejša pa je situacija, ko alpinist pade v razpoko in obvisi na vrvi. <br />
<br />
Reševanje iz ledeniške razpoke poteka po korakih, ki so v osnovi izpeljani iz letne reševalne tehnike. Ti koraki so večinoma standardni, njihova prednost pa je, da jih lahko prilagajmo resnosti naše situacije in zahtevnosti reševanja. '''Koraki so naslednji: '''<br> <br />
<br />
*zaustavitev padca; <br />
*izdelava sidrišča in prenos obremenitve; <br />
*samovarovanje; <br />
*premik reševalca do roba razpoke in ocena situacije;&nbsp;<br> <br />
*če soplezalca slišimo in ta lahko izpleza sam, ga le varujemo; <br />
*če potrebuje soplezalec pomoč pri dvigu in če ni poškodovan, mu pomagamo z enostavnim ali švicarskim škripcem; <br />
*če je soplezalec poškodovan, se najprej spustimo do njega in ga oskrbimo; <br />
*dvig reševalca iz razpoke; <br />
*premik sidrišča; <br />
*dvig padlega soplezalca. <br><br />
<br />
<u>'''Pri reševanju upoštevajmo naslednja pravila:&nbsp;'''</u>'''<br>''' <br />
<br />
*'''sidrišča morajo biti popolnoma zanesljiva –&nbsp;po potrebi jih dodatno utrdimo ali izdelamo dodatna sidrišča;&nbsp;''' <br />
*'''vsi reševalci morajo biti VEDNO samovarovani;&nbsp;''' <br />
*'''reševanje mora potekati hitro in učinkovito. '''<br><br><br />
<br />
== Zaustavitev padca v ledeniško razpoko<br> ==<br />
<br />
Pri padcu člana ledeniške naveze v ledeniško razpoko je treba nujno preprečiti, da bi v razpoko zdrsnila celotna naveza. Padec je potrebno zaustaviti takoj. Pri njihovem zaustavljanju, se člani naveze zanašajo na telesno težo drug drugega, na pripravljenost in sposobnost [[Uporaba cepinov in derez#Zaustavljanje_zdrsa_s_cepinom|ustavljanja s cepinom]]. Če v razpoko pade vodilni, je tak padec veliko laže ustavljati pri vzpenjanju kot pri sestopu, saj nam pri vzpenjanju veliko pomaga že sila teže. <br> <br />
<br />
Plezalec, ki ostane na površju, zadrži padec. Če ga sila padca podre na tla, se mora čimprej postaviti v položaj, ki ga uporabljamo pri zaustavljanju s cepinom. Na ta način zaustavi padec. V pomoč so mu tudi vozli na varovalni vrvi. V zaustavljanje padca vloži vse svoje napore, pomaga si z nogami, koleni, … Ko zaustavi padec, se z rahlo razširjenimi nogami dobro utrdi v sneg. Pazi, da je varovalna vrv med njegovimi nogami, kar poveča njegovo stabilnost in preprečuje prevračanje na stran. Previdno prenese težo z rok in cepina na noge. <br> <br />
<br />
[[Image:Lr zaustavitev-padca.jpg|thumb|center|500px|Zaustavitev padca (Vir: KA PZS).]]<br />
<br />
== Izdelava sidrišča in samovarovanje ==<br />
<br />
Ko je padec zaustavljen, prenesemo obremenitev s pasu na noge in v najkrajšem času izdelamo sidrišče. To storimo s pomočjo cepina ali lednih vijakov – odvisno od podlage. Glej poglavji&nbsp;[[Sidrišča v snegu|sidrišča v snegu]] in [[Sidrišča v ledu|sidrišča v ledu]]. Izogibajmo se izdelave sidrišča z navpično zabitim cepinom!<br> <br />
<br />
V center sidrišča vpnemo vponko z matico s prižemo oziroma machardovim vozlom, s katerim je varovalna vrv pripeta na naš plezalni pas. Tukaj izjemoma vponko z matico, ki jo vpenjamo v sidrišče, pod obremenitvijo odpremo. To lahko naredimo, ker je obremenjena vrv še vedno privezana na pas reševalca z osmico. Nato previdno prenesemo obremenitev na sidrišče. Sidrišče med prenašanjem teže ves čas pozorno opazujemo, da ne bi popustilo. Če opazimo, da popušča, ga dodatno zavarujemo z lednim vijakom, dodatno utrditvijo zakopanega cepina ipd.&nbsp; <br />
<br />
[[Image:Resevanje iz ledeniskih razpok sidrisce ropeman.jpg|thumb|center|400px|V center sidrišča vpnemo vponko z matico, v kateri je manchardov vozel oz. prižema.]] <br />
<br />
V naslednjem koraku lahko kontrolirano vponko z matico, ki je preko osmice pripeta na našo manevrsko zanko, izpnemo iz vponke z matico v centru sidrišča. Pri tem pazimo, da ne izpnemo tudi osmičke ali manevrske zanke in tako ostanemo nezavarovani! <br />
<br />
[[Image:Resevanje iz ledeniskih razpok sidrisce.jpg|thumb|center|400px|Po prenosu obremenitve je reševalec še vedno vpet na reševalno vrv. Previdno lahko izpnemo vponko z matico, ki povezuje osmičko na reševalni vrvi in našo manevrsko zanko, iz vponke z matico v centru sidrišča.]] <br />
<br />
Iz nahrbtnika potegnemo preostanek reševalne vrvi in si na njej s pomožno vrvico izdelamo samovarovanje. To naredimo tako, da s pomožno vrvico izdelamo prusikov vozel na reševalno vrv in tik pod njim naredimo še en vozel (osmico ali šestico). Pomožno vrvico nato vpletemo v pas (če imamo dovolj vponk z matico, jo lahko tudi vpnemo v vponko z matico). <br />
<br />
Ko končamo z izdelavo samovarovanja, lahko vponko z matico, ki je vpeta v osmičko na reševalni vrvi in v našo manevrsko zanko, prepnemo v center sidrišča in tako poskrbimo za dodatno varovanje.<br />
<br />
[[Image:Ledeniska_naveza_-_resevanje_3_-_novo.jpg|thumb|center|400px|Izdelava samovarovanja na reševalni vrvi ter dodatnega varovanja v center sidrišča]]<br><br> <br />
<br />
<br><br />
<br />
== Reševanje ==<br />
<br />
Postopki reševanja so odvisni od stanja padlega. Preverimo, če padli lahko pomaga pri svojem reševanju in če je poškodovan. <br />
<br />
=== Reševanje s pomočjo padlega ===<br />
<br />
S padlim je soplezalec reševalec vzpostavil kontakt. <br>Padli v razpoko ni huje poškodovan in ne potrebuje pomoči soplezalca, a se sam ne more rešiti. <br />
<br />
==== '''Postopek reševanja''' ====<br />
<br />
*Na konec reševalne vrvi naredimo osmico in jo spustimo do padlega. <br />
*Padli osmico vpne v svoj pas. <br />
*Na rob razpoke pod reševalno vrv namestimo nahrbtnik ali cepin in preprečimo, da bi se vrv med dvigovanjem padlega zarezala v rob razpoke (nahrbtnik ali cepin dodatno zavarujemo – pripnemo ga na obremenjeno vrv ali uporabimo ledni vijak; uporabimo lahko karkoli bo zmanjšalo trenje in preprečilo ugrez vrvi v rob razpoke, npr. pohodno palico, čutaro...). <br />
*Za lažjo izvedbo reševanja lahko sidrišče premaknemo bliže razpoki. Varovalo vpnemo v tisti vozel na varovalni vrvi, ki je najbližje robu razpoke in hkrati dovolj oddaljen, da omogoča varno izvajanje postopkov. Če potrebujemo več reševalne vrvi in imamo dovolj opreme, izdelamo novo sidrišče v snegu/ledu in nanj prenesemo obremenitev. S tem pridobimo nekaj dodatne reševalne vrvi (ko podremo prvotno sidrišče).<br> <br />
*V sidrišče (osnovno ali prestavljeno) samozatezno vpnemo reševalno vrv. Za to uporabimo npr. [[Osnovna plezalna oprema#Naprava_za_varovanje|reverso ali ATC]]. <br />
*Naredimo ([[Reševanje padlega#.C5.A0vicarski_.C5.A1kripec|švicarski]]) [[Reševanje padlega#Enojni_.C5.A1kripec|škripec]], s pomočjo katerega dvignemo padlega soplezalca. Pri izdelavi škripca si pomagamo z obstoječo pomožno vrvico (samovarovanje) na reševalni vrvi ali z uporabo [[Osnovna plezalna oprema#Pri.C5.BEeme|prižem]].&nbsp;Soplezalca potegnemo iz razpoke.<br><br />
<br />
V primeru, da padli v razpoko ni poškodovan in lahko pri reševanju pomaga, poteka reševanje enako do izdelave (švicarskega) škripca. Med samozateznim pritrjevanjem reševalne vrvi v sidrišče si padli s pomočjo pomožnih vrvic in prusikovega vozla na reševalni in varovalni vrvi izdela stopni zanki ter stopi vanju. Nato padli izmenično obremenjuje obe vrvi, reševalec pa&nbsp;izmenično pobira razbremenjeno vrv. Tako padli postopoma pripleza do roba razpoke.<br />
<br />
=== Reševanje brez pomoči padlega<br> ===<br />
<br />
Če soplezalec s padlim ne more vzpostaviti kontakta oziroma je padli huje poškodovan in ne more sodelovati pri reševanju, se mora soplezalec (reševalec) spustiti do padlega. Če je potrebno, mu nudi prvo pomoč. <br />
<br />
==== '''Postopek reševanja''' ====<br />
<br />
*V ledeniško razpoko spustimo reševalno vrv in se pripravimo za spust. Reševalno vrv namestimo v&nbsp;napravo za varovanje&nbsp;in&nbsp;jo vpnemo v manevrsko zanko na pasu, obstoječe samovarovanje (iz pomožne vrvice) pa uporabimo za samovarovanje pri spustu, vendar jo vpnemo '''NAD''' reversom. '''''T'''''<b>''o je IZJEMA in se uporablja le pri reševanju padlega iz ledeniške razpoke!''</b><br />
<br />
[[Image:Lr spust KA.jpg|thumb|center|450px|Spust k ponesrečenemu soplezalcu (Vir: KA PZS).]] <br />
<br />
*Spustimo se do padlega in mu nudimo prvo pomoč, če je to potrebno. <br />
*Padlemu s pasu poberemo vso uporabno opremo. <br />
*Padlega pripnemo v osmico na koncu reševalne vrvi. <br />
*Pripravimo se za dvig. Obremenitev prenesemo na samovarovanje in izpnemo varovalo ter ga namestimo tako, da v eno smer deluje samozatezno. <br />
*Za lažje vzpenjanje po reševalni vrvi naredimo škripec. Vponko vpnemo v že prej pripravljeno zanko na samovarovanju in vanjo vpnemo reševalno vrv.<br />
<br />
[[Image:Lr dvig KA.jpg|thumb|center|750px|Škripec za lažje vzpenjanje (Vir: KA PZS).]] <br />
<br />
*Dvignemo se do roba ledeniške razpoke in razdremo naš škripec za dvig, pri čemer ostane pomožna vrvica pritrjena na reševalno vrv (samovarovanje!). <br />
*Na rob razpoke pod reševalno vrv namestimo nahrbtnik&nbsp;ali kaj podobnega. Tako preprečimo, da bi se vrv zarezala v rob ledeniške razpoke. Nadaljujemo reševanje, kot je opisano v prejšnji točki.<br />
<br />
=== Reševanje v primeru naveze več oseb<br> ===<br />
<br />
V primeru, da je v ledeniški navezi več oseb (tri, štiri, pet), je lahko reševanje bistveno hitrejše. Po zaustavitvi padca in izdelavi sidrišča je padlega pogosto mogoče izvleči iz razpoke ''na horuk''. Če tak postopek ni mogoč, rešujemo, kot je opisano zgoraj. <br></div>Maticekhttps://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Ledeniska_naveza_-_resevanje_3_-_novo.jpg&diff=4282Slika:Ledeniska naveza - resevanje 3 - novo.jpg2014-04-18T07:12:40Z<p>Maticek: </p>
<hr />
<div></div>Maticekhttps://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Re%C5%A1evanje_padlega&diff=4281Reševanje padlega2014-04-18T07:08:29Z<p>Maticek: </p>
<hr />
<div>Padec soplezalca je dogodek, pri katerem nam soplezalec (napredujoči ali kot drugi) zaradi padca obvisi na vrvi. Pri padcu lahko pride do poškodb soplezalca in do izgube ali otežene komunikacije v navezi. <br />
<br />
Reševanje padlega ni nadomestilo za strokovno reševanje gorske reševalne službe, temveč zgolj postopek, s katerim padlega zavarujemo in ga spravimo na varno mesto. Običajno nato počakamo na gorsko reševalno službo, ki opravi reševanje iz stene. <br />
<br />
Pri padcu soplezalca moramo računati na stres in paniko. Zato je dobro obvladovanje postopkov reševanja toliko pomembnejše in nujno. Prav tako je&nbsp;praktično nemogoče predvideti vse možne situacije, ki nas lahko doletijo, in zato tudi ni mogoče predvideti vseh možnih rešitev ter jih zapisati v Alpiročnik.&nbsp;<br> <br />
<br />
== Opis osnovnih možnih situacij ==<br />
<br />
Zaradi veliko možnih situacij, ki se lahko zgodijo pri padcu v navezi, je nemogoče opisati vse poteke in postopke reševanja za vsako posamezno situacijo. Za lažje razumevanje in opisovanje bomo zato možne situacije razdelili na nekaj osnovnih tipov situacij, iz katerih lahko nato postopke reševanja kombiniramo in pokrijemo večino možnih situacij. <br />
<br />
V nadaljnjem besedilu ločimo dve osnovni vlogi: <br />
<br />
*'''reševalec'''&nbsp;je plezalec, ki je v času padca na sidrišču ter mora po padcu ukrepati in izvajati postopke reševanja padlega; <br />
*'''padli'''&nbsp;je plezalec, ki je padel.<br />
<br />
=== Padec drugega v navezi ===<br />
<br />
Ko pade drugi navezi, ki je varovan od zgoraj, govorimo o padcu drugega v navezi. Takšen padec je s stališča reševanja relativno enostaven, ker ima (običajno) reševalec varovalno vrv v samozateznem načinu. To postopek reševanja skrajša. V tem primeru se mora reševalec odločiti, ali bo po opravljenih osnovnih postopkih ob padcu padlega spustil niže ali pa ga bo s škripcem potegnil na sidrišče. <br />
<br />
=== Padec prvega v navezi ===<br />
<br />
Padec prvega v navezi je nevarnejši in bolj zapleten, saj so padci napredujočega daljši in zato obstaja večja možnost poškodb padlega, kar dodatno oteži reševanje. V osnovi so pri padcu prvega v navezi verjetne naslednje situacije: <br />
<br />
*prvi v navezi '''pade blizu ali celo mimo sidrišča;'''<br />
<br />
[[Image:Resevanje padlegega situacija2.jpg|thumb|center|250px|Prvi pade mimo sidrišča]]<br> <br />
<br />
*prvi v navezi pade '''daleč nad sidriščem.'''<br />
<br />
[[Image:Resevanje padlegega situacija1.jpg|thumb|center|250px|Prvi v navezi pade daleč nad sidriščem]]<br><br />
<br />
== Prvi koraki ob padcu<br> ==<br />
<br />
Ne glede na situacijo so '''osnovni nujni koraki po padcu soplezalca''' naslednji.<br> <br />
<br />
*'''Oceni situacijo.'''&nbsp;Razmisliti moraš, kdo ti lahko pomaga, ali je v bližini še kaka naveza, katero opremo imaš na voljo, v kako odročni steni plezata in kaj je cilj reševanja (dvig padlega, spust na polico, …). Predvsem pa se moraš zavedati vseh objektivnih in drugih nevarnosti, ki prežijo na tebe in na padlega. Prvo pravilo reševanja je namreč, da ne ogrožaš reševalcev – v tem primeru sebe. <br />
*'''Vzpostavi komunikacijo s padlim.''' Zelo pomembno je, da dobiš vsaj približno sliko o obsegu poškodb. Preveri, v kakšni meri (če sploh) lahko padli pomaga (sodeluje) pri reševanju. Čeprav se čudno sliši, je pomembneje oblikovati učinkovit načrt reševanja kot brezglavo nuditi pomoč padlemu, četudi ta še tako kriči in zahteva takojšnjo pomoč. Kričanje je sicer dober znak, ker pomeni, da je padli pri zavesti in da diha. Bolj resno je, če je padli tiho). Ne pozabi zaščititi padlega pred dodatnimi poškodbami. <br />
*'''Preveri, katero opremo imaš na voljo za reševanje. '''Že pred vzponom morata oba s soplezalcem vedeti, katero opremo imata s seboj, vključno s prvo pomočjo. <br />
*'''Oblikuj načrt reševanja in ga pojasni tudi padlemu.''' Povej ga jasno in razumljivo, govori spodbudno. Padlemu (še posebej, če je poškodovan) ne smeš dati vedeti, da te je strah. Ostati moraš priseben in suveren v potezah, ki jih vlečeš. Neodločnost in premišljanje te lahko staneta dragocenega časa. Zelo pomembno je, da je načrt dobro oblikovan, saj ga boš pozneje zelo težko spreminjal brez dodatne izgube časa. Ker reševanje zahteva rokovanje z glavno vrvjo, bodi še posebej pozoren na to, da vsak korak dvakrat preveriš.&nbsp;<br> <br />
*'''Prva pomoč'''. Če ima padli življenjsko ogrožajoče poškodbe (nezavest, ne diha, krvavitve) se moramo takoj spustiti oz. povzpeti do njega ter mu nuditi prvo pomoč. Reševalec se mora zavedati, da postopki reševanja trajajo. Če ima padli kritične življenjske poškodbe, ga je treba nujno najprej oskrbeti in stabilizirati njegovo stanje.<br><br />
<br />
== Večstopenjska pomoč ==<br />
<br />
Ker je vsaka situacija edinstvena, je zelo malo verjetno, da bomo vedno uporabljali enako metodo pomoči. Lahko se zgodi, da bomo prisiljeni uporabiti kombinacijo vseh.<br> <br />
<br />
Na izbiro metode oz. pomoči pomembno vplivajo dejavniki, kot so stanje soplezalca, prisotnost poškodbe, oddaljenost soplezalca, trenje vrvi in metoda varovanja. Pomoči se lotimo večstopenjsko, in sicer po pravilu od lažjih proti zahtevnejšim postopkom. To navadno sovpada tudi s trajanjem manevra (hitre metode –&nbsp;obsežnejše metode). <br />
<br />
Najprej se je treba odločiti, ali je potrebno dvigovanje soplezalca ali pa ga lahko enostavno spustimo, kar je navadno bistveno hitrejše. <br />
<br />
=== Nadzorovan spust padlega &nbsp; ===<br />
<br />
Ko padli obvisi na vrvi, je lahko glede na situacijo včasih bolje, če padlega spustimo k sebi na sidrišče ali na bližnjo polico. V primeru spusta napredujočega lahko kontroliran spust opravimo s popuščanjem varovalne vrvi. Če pa moramo spustiti padlega, ki ga imamo vpetega v samozatezni način, je potrebno nekaj več previdnosti, zlasti ob uporabi starejših avtoblokirnih naprav (Reverso, ...), ki ne omogočajo enostavnega oziroma nadzorovanega spuščanja na način, kot ga omogočajo njihovi sodobni nasledniki (Reverso3, ATC Guide, ...). Pri novejših napravah je dovolj, da vrv med popuščanjem napeljemo skozi obračalno vponko v sidrišču ali pa jo jo popuščamo tako, da jo stalno držimo. Hkrati z drugo vponko zavrtimo varovalo, da avtoblok spusti. Podroben postopek je opisan v poglavju [[Varovanje#kontroliran_spust|Varovanje]].<br> <br />
<br />
=== Dvig padlega ===<br />
<br />
V primeru dvigovanja delimo metode pomoči na tri stopnje.<br />
<br />
#[[Reševanje padlega#Poteg_vrvi|Poteg vrvi]].&nbsp; &nbsp; <br />
#[[Reševanje padlega#Enojni_.C5.A1kripec|Enojni škripec]].&nbsp; &nbsp; <br />
#[[Reševanje padlega#.C5.A0vicarski_.C5.A1kripec|Švicarski škripec]].<br />
<br />
Kadar je soplezalec blizu in potrebuje samo kratko pomoč čez zahteven prehod, uporabimo prvo stopnjo (poteg vrvi). Kadar pa potrebuje daljši dvig ali je od varovalca precej oddaljen, je najbolje takoj uporabiti švicarski škripec.<br><br />
<br />
== Osnovni postopki reševanja ==<br />
<br />
Pri nesreči je glavni cilj reševalca čim prej pomagati padlemu. Zato mora najprej osvoboditi roke (ker ob padcu drži varovalno vrv), sprostiti glavno vrv, da bo lahko na njej izdelal škripec (ali spustil padlega niže), in dvigniti padlega k sebi. <br />
<br />
Da dosežemo te glavne cilje, je treba izvesti naslednje korake reševanja: <br />
<br />
*'''zaustavitev padca;''' <br />
*'''[[Reševanje padlega#Aretacija_obremenjene_vrvi|aretacija obremenjene vrvi]];''' <br />
*'''vzpostavitev komunikacije''' s padlim in nudenje '''prve pomoči;''' <br />
*če lahko padlega spustimo na polico niže, izvedemo '''[[Reševanje padlega#Kontroliran_spust_padlega|kontroliran spust padlega]];''' <br />
*'''[[Reševanje padlega#Prenos_obremenitve|prenos obremenitve]];''' <br />
*'''[[Reševanje padlega#Vzpostavitev_samozateznega_sistema_za_pobiranje_vrvi|vzpostavitev samozateznega sistema za pobiranje vrvi]];''' <br />
*'''[[Reševanje padlega#Izdelava_.C5.A1krip.C4.8Devja|izdelava škripčevja]].'''<br><br />
<br />
=== Aretacija obremenjene vrvi ===<br />
<br />
Ko pride do padca, varujoči padec zaustavi s pomočjo varovala ali polbičevega vozla. Pri tem drži varovalno vrv, da prepreči nadaljnji zdrs vrvi. Da lahko izvede kateri koli naslednji korak, mora obremenjeno vrv najprej aretirati in si tako osvoboditi roke. <br />
<br />
Aretacija je postopek, s katerim fiksiramo obremenjeni del vrvi.&nbsp;Zaradi stalnega zagotavljanja dodatne varnosti je pomembno, da se posamezni koraki v celotnem manevru vedno prekrivajo tako, da v nobenem trenutku ne pride do pomanjkljivega ali šibkega varovanja.<br> <br />
<br />
==== Aretacija v primeru uporabe polbičevega vozla ====<br />
<br />
V primeru uporabe polbičevega vozla izdelamo pod polbičevim vozlom –&nbsp;ta trenutno drži obremenitev –&nbsp;polvozel (ali mulin vozel) in varovalni vozel. <br />
<br />
[[Image:Aretacija polbic.jpg|thumb|center|900px|Aretacija polbičevega vozla]]<br> <br />
<br />
==== Aretacija v primeru varovanja s ploščico na pas ali na center sidrišča ====<br />
<br />
V primeru varovanja s ploščico (npr. Reverso) lahko aretacijo obremenjenega dela vrvi izvedemo tako, da varovalno vrv v obliki polzanke speljemo skozi vponko z matico, v kateri je vpeto varovalo, in jo nato zaključimo z dodatnim varovalnim vozlom na glavni vrvi.<br> <br> <br />
<br />
[[Image:Aretacija pas center sidrisca.jpg|thumb|center|800px|Pri aretaciji v primeru varovanja z raznimi ploščicami moramo aretirati varovalno vrv, ki izhaja iz ploščice (A). Varovalno vrv speljemo skozi vponko z matico, v kateri je vpeto varovalo (B). Pri tem pazimo, da varovalne vrvi NE izpustimo! Z zanko naredimo varovalni vozel okoli obremenjenega dela vrvi (C).]] <br />
<br />
=== Prenos obremenitve ===<br />
<br />
Za sprostitev varovalne naprave in varovalne vrvi sledi po aretaciji prenos obremenitve. Na obremenjeni vrvi s trakom ali pomožno vrvico premera vsaj 6 mm izdelamo ustrezen [[Vozli#Drsni_vozli|drsni vozel]] in nato v vponko v centru sidrišča ponovno izdelamo najprej [[Vozli#Pol-bi.C4.8Dev_vozel|polbičev vozel]]&nbsp;ter&nbsp;nato [[Vozli#Polvozel|polvozel]] in varovalni vozel.<br> <br />
<br />
Tovrstna aretacija nam omogoči odstranitev osnovnega varovanja (polbičev vozel, ploščica) ter enostavno in nadzorovano popuščanje glavne vrvi ob prenosu obremenitve v varovalo v samozateznem načinu ali v&nbsp;[[Vozli#Garda_vozel|gardo]]. Če gre kaj narobe, lahko glavno vrv ponovno aretiramo in zavarujemo. <br />
<br />
[[Image:Prenos obremenitve.jpg|thumb|center|350px|Ko na glavno vrv namestimo pomožno vrvico, ki je s polbičem in aretacijo pritrjena v center sidrišča, previdno podremo prvotno aretacijo glavne vrvi,]]Zgornja slika prikazuje prenos obremenitve z glavne vrvi na pomožno vrvico (rdeče) po opravljeni aretaciji. To naredimo tako, da na glavno vrv s prusikovim vozlom namestimo pomožno vrvico, v center sidrišča pa jo namestimo v novo vponko s polbičevim vozlom, polvozlom in varovalnim vozlom. Ko imamo to narejeno, lahko podremo aretacijo na glavni vrvi. To storimo previdno in opazujemo ali je pomožna vrvica prevzela celotno obremenitev ali ne. Če ni, potem glavno vrv ponovno aretiramo in odpravimo težavo na pomožni vrvici. <br> <br />
<br />
[[Image:Pomoc soplezalcu - brez aretacije polbicevega vozla.jpg|thumb|center|350px|Prenos obremenitve na pomožno vrvico z dodatnim varovanjem]] <br />
<br />
Ker gre v primeru prenosa obremenitve za statično obremenitev (ne prihaja do premikanja sidrišča, med katerim bi lahko prišlo do odprtja vponk), lahko namesto vponk z matico uporabimo navadne vponke. <br />
<br />
=== Vzpostavitev samozateznega sistema za pobiranje vrvi ===<br />
<br />
Če se odločimo za dvig padlega, moramo izdelati samozatezni sistem za pobiranje vrvi, ki omogoča: <br />
<br />
*pobiranje vrvi med dvigovanjem; <br />
*preprečuje zdrs vrvi, ko je ta obremenjena.<br />
<br />
Samozatezni sistem za pobiranje vrvi lahko naredimo na dva načina. <br />
<br />
==== Samozatezno varovalo<br> ====<br />
<br />
Ko izvedemo prenos obremenitve, lahko sprostimo varovalo, na katerem je bila vrv aretirana. Pri tem seveda nujno pazimo na izdelavo dodatnega varovanja. Varovalo nato namestimo v center sidrišča in vanj vpnemo vrv v samozateznem načinu. Na varovalni vrvi (neobremenjeni) zopet naredimo varovalni vozel v obliki polvozla.&nbsp; <br />
<br />
Sledi podiranje prenosa obremenitve –&nbsp;pomožne vrvice. Pri podiranju moramo biti pazljivi in vedno držati varovalno vrv. Tako lahko v primeru težav prenos obremenite vedno obnovimo.&nbsp; <br />
<br />
==== Izdelava vozla garda ====<br />
<br />
Če nimamo na razpolago varovala s samozatezno funkcijo, uporabimo vozel garda. Naredimo ga z neobremenjeno vrvjo, ki izhaja iz dodatnega varovanja. Pri vozlu garda moramo biti posebej pozorni, da ga naredimo prav in da je v samozateznem načinu tisti pramen vrvi, na katerem padli visi. Po izdelavi vozla previdno podremo aretacijo, tako da vozel garda počasi prevzame celotno obremenitev. Če se izkaže, da vozel garda ni pravilno narejen in da spušča obremenjeno vrv (ta drsi), takoj izdelamo novo aretacijo. <br />
<br />
Glede na zapletenost opisanega postopka je za varovanje bolje uporabljati varovala s samozatezno (avtoblok) funkcijo, ki postopek olajšajo in časovno skrajšajo.<br> <br />
<br />
=== Izdelava škripčevja<br> ===<br />
<br />
V primeru, ko je treba padlega dvigniti k sebi, mora reševalec izdelati škripčevje. Spodaj navedene različice škripčevja si sledijo po zahtevnosti izdelave in mehanskem izkoristku. <br />
<br />
Osnova za vsa škripčevja je [[Reševanje padlega#Vzpostavitev_samozateznega_sistema_za_pobiranje_vrvi|samozatezni sistem]], ki ga izdelamo s pomočjo varovala ali vozla garda.<br> <br />
<br />
==== Poteg vrvi ====<br />
<br />
Pri uporabi potega vrvi z lastno močjo vlečemo soplezalca navzgor in vrv hkrati pobiramo skozi varovalo. Ta način je učinkovit le za res kratke, zahtevne odseke v bližini sidrišča. <br />
<br />
==== Enojni škripec ====<br />
<br />
Enojni škripec izdelamo tako, da na obremenjeno vrv pod varovalom pritrdimo malo prižemo oziroma trak ali vrvico z ustreznim [[Vozli#Drsni_vozli|drsnim vozlom]]. Vanj vpnemo vponko, skoznjo napeljemo neobremenjeno vrv in nato s pobiranjem vrvi v smeri navzgor dvigamo soplezalca. <br />
<br />
Kadar s to metodo nismo učinkoviti, uporabimo švicarski škripec. Škripec je zelo uporaben za hitro pomoč soplezalcu pri premagovanju težkih mest, zlasti če imamo pri sebi eno od blokirnih naprav (T-block, Ropeman, ...).[[Image:Enojni skripec.jpg|thumb|center|400px|Enojni škripec (Vir: PV)]]<br> <br />
<br />
==== Švicarski škripec ====<br />
<br />
Švicarski škripec nam z uporabo dodatne vrvi močno olajša dviganje, pogosto pa je celo edini način, ki dvig omogoči. Izdelamo ga tako, da namesto glavne vrvi (kot pri enojnem škripcu) skozi vponko napeljemo dodatno pomožno vrvico ali trak, na njem izdelamo vozel osmico in vanjo vpnemo vponko. Skozi to vponko nato napeljemo neobremenjeni del glavne vrvi in škripec je pripravljen. Pri takšnem škripcu je pomembno, da je razdalja med varovalom in vponko, skozi katero gre neobremenjena vrv, dovolj velika, da omogoča ustrezno povzemanje vrvi. Če je premajhna, dvigovanje ni učinkovito, saj je treba vseskozi premikati celoten sistem. Ob pomanjkanju opreme lahko namesto dodatne vrvice za izdelavo švicarskega škripca uporabimo prosti pramen (glavne) vrvi, s katerim smo&nbsp;<span style="line-height: 1.5em;">pritrjeni&nbsp;</span><span style="line-height: 1.5em;">v sidrišče. V primeru velikega trenja ga lahko zmanjšamo z uporabo dveh navadnih vponk na obeh mestih.</span><br />
<br />
[[Image:Svicarski skripec s trakom.jpg|thumb|center|400px|Švicarski škripec s trakom (Vir: PV)]]<br> <br />
<br />
[[Image:Svicarski skripec z glavno vrvjo.jpg|thumb|center|500px|Švicarski škripec z glavno vrvjo (Vir: PV)]]<br />
<br />
== Potek reševanja ==<br />
<br />
Omenili smo že, da je nemogoče predstaviti vse možne kombinacije in situacije, v katerih se lahko znajdete ob padcu soplezalca. Zato bodo v nadaljevanju opisani postopki reševanja za dva primera: <br />
<br />
*prvi v navezi pade blizu ali celo mimo sidrišča; <br />
*prvi v navezi pade daleč nad sidriščem. &nbsp;<br />
<br />
=== Padec blizu ali mimo sidrišča<br> ===<br />
<br />
''Za ta manever imamo na voljo 8 vponk z matico –&nbsp;vsak član naveze ima 4.''<br> <br />
<br />
Plezalec pleza naprej, varujoči ga varuje na varovalno ploščico, vpeto v manevrski zanki pasu. Vzpel se je že kar nekaj metrov nad varovališče, namestil je nekaj vmesnega varovanja in nenadoma se mu odlomi oprimek. Pade v globino, leti mimo varujočega in se ustavi pod sidriščem. <br />
<br />
[[Image:Situacija.jpg|thumb|center|300px|Plezalec nad sidriščem po vpetju nekaj vmesnih varoval pade in obvisi pod sidriščem.]] <br />
<br />
Najprej reševalec '''zaustavi padec''' in '''izvede aretacijo varovalne naprave'''. Po opravljeni aretaciji ima reševalec proste roke za naslednje korake postopka reševanja. V tem trenutku je ključno, da '''reševalec vzpostavi komunikacijo s padlim'''. Če se padli ne odziva ali če iz pogovora sklepamo, da potrebuje prvo pomoč, se mora reševalec spustiti do njega. To lahko naredi na več načinov.<br> <br />
<br />
*Če ima na voljo dovolj proste (varovalne)&nbsp;vrvi, jo pritrdi v sidrišče in se spusti po njej do padlega. <br />
*Če ima na voljo dovolj proste (varovalne) vrvi, lahko reševalec izdela improvizirano škripčevje, s katerim sebe najprej spusti do padlega, nato pa se bo z njim povlekel nazaj do sidrišča. <br />
*Če proste vrvi ni dovolj, mora reševalec prusikariti po glavni vrvi, ki teče do padlega.<br />
<br />
[[Image:Resevanje padlega aretacija1.jpg|thumb|center|400px|Po zaustavitvi padca reševalec nemudoma začne z aretacijo vrvi.]] <br />
<br />
[[Image:Resevnaje padlega aretacija2.jpg|thumb|center|400px|Pri aretaciji vrvi je pomembno, da vseskozi trdno držimo varovalno vrv.]] <br />
<br />
[[Image:Resevanje padlega aretacija3.jpg|thumb|center|400px|Nujno je, da varovalni vozel dobro zategnemo in pustimo dovolj proste zanke nad varovalnim vozlom.]]<br />
<br />
[[Image:Resevanje_padlega_-_slika_1.jpg|thumb|center|250px|Aretacija padlega]]<br />
<br />
Da bi lahko sprostil varovalo, mora reševalec sedaj izdelati '''prenos obremenitve'''. Ker je situacija takšna, da reševalec doseže obremenjeni pramen vrvi, lahko prenos obremenitve izvede neposredno. V primeru, da obremenjenega pramena ne bi dosegel, mora reševalec izvesti prenos obremenitve neposredno nad aretacijo. <br />
<br />
[[Image:Resevanje padlega prenos1.jpg|thumb|center|400px|Ker reševalec doseže glavno vrv, lahko izvede prenos obremenitve neposredno na sidrišče.]] <br />
<br />
Reševalec prenos obremenitve izvede s pomočjo pomožne vrvice, ki jo s '''prusikovim vozlom namesti na obremenjeni pramen glavne vrvi''', ki teče neposredno do padlega. Če na voljo nima vrvice, lahko uporabi neskončno zanko in francoski vozel. <br />
<br />
[[Image:Resevanje padlega prenos2.jpg|thumb|center|400px|Za prenos obremenitve se uporabi pomožna vrvica s prusikovim vozlom na glavni vrvi. Če pomožne vrvice reševalec nima na voljo, lahko uporabi najlonski trak s francoskim vozlom.]] <br />
<br />
V '''center sidrišča vpne navadno vponko, v katero s polbičevim vozlom, polvozlom in varovalnim vozlom aretira pomožno vrvico'''. Sedaj lahko podre aretacijo varovala in počasi izvede prenos obremenitve na aretirano pomožno vrvico. Ko je to storjeno, mora nujno narediti še '''dodatno varovanje'''. V center sidrišča vpne '''še eno navadno vponko in glavno vrv z bičevim vozlom vpne vanjo'''. <br> <br />
<br />
[[Image:Resevanje padlega prenos3.jpg|thumb|center|400px|Pomožno vrvico, ki jo reševalec s prusikovim vozlom pritrdi najprej na obremenjeno vrv, s polbičevim vozlom in aretacijo pritrdi v vponko v center sidrišča.]] <br />
<br />
[[Image:Resevanje_padlega_-_slika_2.jpg|thumb|center|250px|Prenos obremenitve]]<br />
<br />
[[Image:Resevanje padlega prenos4.jpg|thumb|center|400px|V center sidrišča reševalec doda še eno vponko, v katero vpne dodatno varovanje obremenjene vrvi. Pri tem pazi, da tudi med izdelavo dodatnega varovanja vedno drži za varovalno vrv. Po izdelavi dodatnega varovanja lahko reševalec izpne varovalo.]] <br />
<br />
[[Image:Resevanje_padlega_-_slika_3.jpg|thumb|center|250px|Prenos obremenitve na pomožno vrvico z dodatnim varovanjem]]<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
V tem trenutku je padli zavarovan dvakrat – enkrat na prenosu obremenitve in enkrat z dodatnim varovanjem neposredno na glavni vrvi. <br />
<br />
V naslednjem koraku reševalec izpne varovalo in ga '''vpne v center sidrišča na samozatezni način ter skozenj spelje glavno vrv'''. Tako je dobil zavoro, ki jo bo potreboval med dviganjem padlega. Pod varovalom v samozateznem načinu je zopet treba narediti dodatno varovanje v obliki polvozla. <br />
<br />
[[Image:Resevanje padlega varovalo.jpg|thumb|center|400px|V center sidrišča reševalec vpne varovalo, ki bo služilo pobiranju vrvi med dviganjem padlega.]] <br />
<br />
[[Image:Resevanje padlega varovalo1.jpg|thumb|center|400px|Pod varovalom v samozateznem načinu je nujno treba izdelati dodatno varovalo v obliki polvozla, ki preprečuje morebiten zdrs vrvi.]] <br />
<br />
Glede na težo, teren in druge faktorje se odločimo, ali bo zadostoval navadni škripec ali bomo morali izdelati švicarskega. Podrobnosti izdelave škripčevja so opisane v poglavju [[Reševanje padlega#Izdelava_.C5.A1krip.C4.8Devja|Izdelava škripčevja]]. <br />
<br />
[[Image:Resevanje padlega skripec2.jpg|thumb|center|400px|Pri izdelavi škripčevja lahko reševalec uporabi kar pomožno vrvico, ki je že od prenosa obremenitve s prusikovim vozlom pritrjena na glavno vrv. Če ima reševalec na voljo prižeme (T-block, Ropeman), lahko uporabi tudi te.]][[Image:Resevanje padlega skripec1.jpg|thumb|center|400px|Pri dvigovanju je koristno težo padlega dvigovati z nogami. Reševalec da dvižno vrv preko ramen in nato dviguje iz počepa.]] <br />
<br />
Zapomni si, da se pri dvigovanju dviguje z nogami in ne z rokami. Reševalec pred dvigom počepne, si da vrv čez ramena in nato vstane. <br />
<br />
V zadnjih metrih dvigovanja, ko je treba padlega spraviti čim bliže centru sidrišča, lahko švicarski škripec zaradi lastne dolžine to oteži. Zato si lahko reševalec pomaga in vpne vlečno vrv v vponko neposredno v manevrsko zanko padlega in tako doseže čim večji izkoristek mehanskega prenosa. <br />
<br />
[[Image:Resevanje padlega dvig.jpg|thumb|center|400px|Blizu sidrišča si lahko reševalec pomaga pri dvigovanju tako, da vpne vponko neposredno v manevrsko zanko padlega in skoznjo spelje dvižno vrv.]] <br />
<br />
Ko reševalec potegne padlega na varovališče, ga mora takoj '''s popkovino pripeti v center sidrišča'''. V primeru, da se bosta v nadaljevanju spustila po vrvi, lahko reševalec predhodno izdela sidrišče za spust in padlega pripne vanj, da bo lahko reševalec nato hitreje podrl osnovno sidrišče. V primeru, da se ne bosta premikala, za zavarovanje uporabimo osnovno sidrišče.<br> <br />
<br />
[[Image:Resevanje padlega spust1.jpg|thumb|center|400px|Če reševalec oceni, da se bosta morala s padlim spustiti, izdela sidrišče za spust, v katerega bo zavaroval padlega in sebe. Ker mu padli med izdelavo novega sidrišča visi v varovalu v samozateznem načinu, je zato izdelal dodatno varovanje. Če spust ni predviden, reševalec zavaruje padlega v obstoječem sidrišču.]] <br />
<br />
Reševalec lahko padlega pripne '''z navadno popkovino. '''Najlonski trak s kavbojskim vozlom vplete v manevrsko zanko padlega, drugi konec pa z vponko z matico vpne v center sidrišča. V primeru, ko je padli popolnoma negiben, ga lahko zavaruje s '''pomožno vrvico, ki jo v centru sidrišča aretira s polbičevim in polvozlom ali mulinim vozlom in obvezno zaključi z varovalnim vozlom'''. To mu bo pozneje bistveno olajšalo sprostitev vozla, če padli visi v sidrišču. <br />
<br />
[[Image:Resevanje padlega spust2.jpg|thumb|center|400px|Če je padli popolnoma obnemogel, ga mora reševalec zavarovati s pomožno vrvico, ki jo na pas padlega pritrdi s kavbojskim vozlom, v center sidrišča pa s polbičevim vozlom in aretacijo. Na ta način bo lahko kasneje veliko lažje padlega izpel, saj bo samo podrl aretacijo in polbičev vozel.]]<br />
<br />
=== Padec daleč od sidrišča ===<br />
<br />
<span style="line-height: 1.5em;">Kadar je plezalec porabil že veliko vrvi in je padel proti koncu raztežaja, je potrebno sidrišče premakniti na višjo pozicijo in od tam nadaljevati z izbranimi metodami pomoči. Takšen manever terja kar zapleteno in dolgotrajno zaporedje postopkov ter vključuje:</span> <br />
<br />
*aretacijo na spodnjem sidrišču; <br />
*plezanje ob vrvi do zadnjega varovala, v katerem visi padli; <br />
*izdelavo novega sidrišča na mestu, kjer je zadnje varovalo; <br />
*prenos obremenitve na novo sidrišče; <br />
*ponovno plezanje navzdol; <br />
*podiranje spodnjega sidrišča; <br />
*vračanje na zgornje sidrišče, od koder nato lahko pomagamo soplezalcu po postopku, opisanem v poglavju [[Reševanje padlega#Padec_mimo_ali_blizu_sidri.C5.A1.C4.8Da|Padec mimo ali blizu sidrišča]].<br />
<br />
Na koncu velja poudariti še pomembno dejstvo, da se moramo pred začetkom opisanih manevrov prepričati, ali je nosilnost sidrišča po morebitnem padcu oz. sunku še vedno ustrezna. Če ni, je potrebno sidrišče okrepiti z dodatnimi fiksnimi točkami (na novo zabiti klini, ...). Le tako bomo lahko opisane postopke, ki sidrišče v določenih fazah dodatno obremenjujejo, izvajali varno.<br />
<br />
== Spust s ponesrečencem ==<br />
<br />
Spust s ponesrečencem pride v poštev ko: <br />
<br />
*na trenutnem sidrišču ni dovolj varno; <br />
*so možnosti za reševanje z druge lokacije bistveno boljše;<br><br />
<br />
Za spust se odločimo tudi na podlagi zdravstvenega stanja padlega. <br />
<br />
S pomožno vrvico izdelamo '''novo sidrišče za spust ter prestavimo obe popkovini v center novega sidrišča'''. Vrv potegnemo ven iz sistemov nad nami, jo napeljemo skozi center sidrišča in pripravimo za spust. Na koncih vrvi naredimo vozle in jo spustimo navzdol. <br />
<br />
Za spust s ponesrečencem&nbsp;<span style="line-height: 1.5em;">pripravi</span><span style="line-height: 1.5em;">&nbsp;</span><span style="line-height: 1.5em;">reševalec 120 cm neskončno zanko, na kateri naredi vozel šestica na približno 1/3 dolžine. Na vrv namesti napravo za spust, vanjo pa z vponko z matico vpne neskončno zanko, ki jo je pripravil. Pri tem mora biti pozoren na pravilno vpetje skozi vozel šestica.</span><br />
<br />
[[Image:Resevanje padlega Na sredini - slika 1.jpg|thumb|center|350px|Vpetje naprave za spust za spust s ponesrečencem]] <br />
<br />
V daljši konec zanke se v manevrsko zanko pasu z vponko z matico vpne reševalec, krajšo pa vpne v manevrsko zanko padlega. Reševalec namesti na vrvi še samovarovanje z machardovim vozlom in tudi to z vponko z matico vpne v manevrsko zanko.<br> <br />
<br />
[[Image:Resevanje padlega spust3.jpg|thumb|center|400px|S popkovino, ki jo ustrezno razdeli, reševalec sebe in padlega vpne v varovalo, pripravljeno za spust. Samovarovanje za spust si z vponko z matico vpne neposredno v manevrsko zanko pasu.]] <br />
<br />
Tako pripravljena lahko pričneta s spustom. Če je padli v sidrišče pripet z navadno popkovino, ga mora reševalec iz sidrišča izpeti. Če pa je pripet s pomožno vrvico, ki je v sidrišču aretirana, previdno podre aretacijo in sprosti polbičev vozel, dokler teže padlega ne prevzame popkovina, s katero je pripet v napravo za spust. <br />
<br />
[[Image:Resevanje padlega spust4.jpg|thumb|center|400px|Ko reševalec začne s spustom, najprej izpne popkovino, s katero je bil pripet v sidrišče. Tako obvisi v popkovini za spust, hkrati pa s samovarovanjem za spust prepreči zdrs vrvi skozi varovalo. Nato podre še popkovino, s katero je v sidrišče pripet padli in začne s spustom.]] <br />
<br />
Če padli nima prehudih poškodb, se lahko z njim spušča tako, da visi ob reševalcu. Da prepreči morebitno nihanje padlega, si ga lahko reševalec pritrdi na svoj pas z dodatno popkovino. <br> <br />
<br />
[[Image:Resevanje padlega spust5.jpg|thumb|center|400px|Reševalec si padlega namesti ob svoj bok, da ga ima na dosegu roke, če mu je treba pri spustu pomagati. V primeru spustov v prečko ali preko polic si ga lahko dodatno pritrdi s popkovino v svoj pas, poveže pa lahko tudi svojo in njegovo manevrsko zanko.]]<br />
<br />
== Hitri diagram postopkov<br> ==<br />
<br />
Spodnji diagram je namenjen hitremu pregledu posameznih glavnih korakov, ki jih izvajamo pri reševanju padlega. Diagram vam je lahko v pomoč tudi pri praktičnih vajah, da lahko hitro preverite pravilnost vaših postopkov. <br />
<br />
[[Image:Diagram resevanje padlega.jpg|thumb|center|500px|Hitri diagram posameznih faz reševanja padlega.]]<br></div>Maticekhttps://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Resevanje_padlega_-_slika_3.jpg&diff=4280Slika:Resevanje padlega - slika 3.jpg2014-04-18T06:58:55Z<p>Maticek: </p>
<hr />
<div></div>Maticekhttps://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Resevanje_padlega_-_slika_2.jpg&diff=4279Slika:Resevanje padlega - slika 2.jpg2014-04-18T06:54:22Z<p>Maticek: </p>
<hr />
<div></div>Maticekhttps://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Re%C5%A1evanje_padlega&diff=4278Reševanje padlega2014-04-18T06:50:59Z<p>Maticek: </p>
<hr />
<div>Padec soplezalca je dogodek, pri katerem nam soplezalec (napredujoči ali kot drugi) zaradi padca obvisi na vrvi. Pri padcu lahko pride do poškodb soplezalca in do izgube ali otežene komunikacije v navezi. <br />
<br />
Reševanje padlega ni nadomestilo za strokovno reševanje gorske reševalne službe, temveč zgolj postopek, s katerim padlega zavarujemo in ga spravimo na varno mesto. Običajno nato počakamo na gorsko reševalno službo, ki opravi reševanje iz stene. <br />
<br />
Pri padcu soplezalca moramo računati na stres in paniko. Zato je dobro obvladovanje postopkov reševanja toliko pomembnejše in nujno. Prav tako je&nbsp;praktično nemogoče predvideti vse možne situacije, ki nas lahko doletijo, in zato tudi ni mogoče predvideti vseh možnih rešitev ter jih zapisati v Alpiročnik.&nbsp;<br> <br />
<br />
== Opis osnovnih možnih situacij ==<br />
<br />
Zaradi veliko možnih situacij, ki se lahko zgodijo pri padcu v navezi, je nemogoče opisati vse poteke in postopke reševanja za vsako posamezno situacijo. Za lažje razumevanje in opisovanje bomo zato možne situacije razdelili na nekaj osnovnih tipov situacij, iz katerih lahko nato postopke reševanja kombiniramo in pokrijemo večino možnih situacij. <br />
<br />
V nadaljnjem besedilu ločimo dve osnovni vlogi: <br />
<br />
*'''reševalec'''&nbsp;je plezalec, ki je v času padca na sidrišču ter mora po padcu ukrepati in izvajati postopke reševanja padlega; <br />
*'''padli'''&nbsp;je plezalec, ki je padel.<br />
<br />
=== Padec drugega v navezi ===<br />
<br />
Ko pade drugi navezi, ki je varovan od zgoraj, govorimo o padcu drugega v navezi. Takšen padec je s stališča reševanja relativno enostaven, ker ima (običajno) reševalec varovalno vrv v samozateznem načinu. To postopek reševanja skrajša. V tem primeru se mora reševalec odločiti, ali bo po opravljenih osnovnih postopkih ob padcu padlega spustil niže ali pa ga bo s škripcem potegnil na sidrišče. <br />
<br />
=== Padec prvega v navezi ===<br />
<br />
Padec prvega v navezi je nevarnejši in bolj zapleten, saj so padci napredujočega daljši in zato obstaja večja možnost poškodb padlega, kar dodatno oteži reševanje. V osnovi so pri padcu prvega v navezi verjetne naslednje situacije: <br />
<br />
*prvi v navezi '''pade blizu ali celo mimo sidrišča;'''<br />
<br />
[[Image:Resevanje padlegega situacija2.jpg|thumb|center|250px|Prvi pade mimo sidrišča]]<br> <br />
<br />
*prvi v navezi pade '''daleč nad sidriščem.'''<br />
<br />
[[Image:Resevanje padlegega situacija1.jpg|thumb|center|250px|Prvi v navezi pade daleč nad sidriščem]]<br><br />
<br />
== Prvi koraki ob padcu<br> ==<br />
<br />
Ne glede na situacijo so '''osnovni nujni koraki po padcu soplezalca''' naslednji.<br> <br />
<br />
*'''Oceni situacijo.'''&nbsp;Razmisliti moraš, kdo ti lahko pomaga, ali je v bližini še kaka naveza, katero opremo imaš na voljo, v kako odročni steni plezata in kaj je cilj reševanja (dvig padlega, spust na polico, …). Predvsem pa se moraš zavedati vseh objektivnih in drugih nevarnosti, ki prežijo na tebe in na padlega. Prvo pravilo reševanja je namreč, da ne ogrožaš reševalcev – v tem primeru sebe. <br />
*'''Vzpostavi komunikacijo s padlim.''' Zelo pomembno je, da dobiš vsaj približno sliko o obsegu poškodb. Preveri, v kakšni meri (če sploh) lahko padli pomaga (sodeluje) pri reševanju. Čeprav se čudno sliši, je pomembneje oblikovati učinkovit načrt reševanja kot brezglavo nuditi pomoč padlemu, četudi ta še tako kriči in zahteva takojšnjo pomoč. Kričanje je sicer dober znak, ker pomeni, da je padli pri zavesti in da diha. Bolj resno je, če je padli tiho). Ne pozabi zaščititi padlega pred dodatnimi poškodbami. <br />
*'''Preveri, katero opremo imaš na voljo za reševanje. '''Že pred vzponom morata oba s soplezalcem vedeti, katero opremo imata s seboj, vključno s prvo pomočjo. <br />
*'''Oblikuj načrt reševanja in ga pojasni tudi padlemu.''' Povej ga jasno in razumljivo, govori spodbudno. Padlemu (še posebej, če je poškodovan) ne smeš dati vedeti, da te je strah. Ostati moraš priseben in suveren v potezah, ki jih vlečeš. Neodločnost in premišljanje te lahko staneta dragocenega časa. Zelo pomembno je, da je načrt dobro oblikovan, saj ga boš pozneje zelo težko spreminjal brez dodatne izgube časa. Ker reševanje zahteva rokovanje z glavno vrvjo, bodi še posebej pozoren na to, da vsak korak dvakrat preveriš.&nbsp;<br> <br />
*'''Prva pomoč'''. Če ima padli življenjsko ogrožajoče poškodbe (nezavest, ne diha, krvavitve) se moramo takoj spustiti oz. povzpeti do njega ter mu nuditi prvo pomoč. Reševalec se mora zavedati, da postopki reševanja trajajo. Če ima padli kritične življenjske poškodbe, ga je treba nujno najprej oskrbeti in stabilizirati njegovo stanje.<br><br />
<br />
== Večstopenjska pomoč ==<br />
<br />
Ker je vsaka situacija edinstvena, je zelo malo verjetno, da bomo vedno uporabljali enako metodo pomoči. Lahko se zgodi, da bomo prisiljeni uporabiti kombinacijo vseh.<br> <br />
<br />
Na izbiro metode oz. pomoči pomembno vplivajo dejavniki, kot so stanje soplezalca, prisotnost poškodbe, oddaljenost soplezalca, trenje vrvi in metoda varovanja. Pomoči se lotimo večstopenjsko, in sicer po pravilu od lažjih proti zahtevnejšim postopkom. To navadno sovpada tudi s trajanjem manevra (hitre metode –&nbsp;obsežnejše metode). <br />
<br />
Najprej se je treba odločiti, ali je potrebno dvigovanje soplezalca ali pa ga lahko enostavno spustimo, kar je navadno bistveno hitrejše. <br />
<br />
=== Nadzorovan spust padlega &nbsp; ===<br />
<br />
Ko padli obvisi na vrvi, je lahko glede na situacijo včasih bolje, če padlega spustimo k sebi na sidrišče ali na bližnjo polico. V primeru spusta napredujočega lahko kontroliran spust opravimo s popuščanjem varovalne vrvi. Če pa moramo spustiti padlega, ki ga imamo vpetega v samozatezni način, je potrebno nekaj več previdnosti, zlasti ob uporabi starejših avtoblokirnih naprav (Reverso, ...), ki ne omogočajo enostavnega oziroma nadzorovanega spuščanja na način, kot ga omogočajo njihovi sodobni nasledniki (Reverso3, ATC Guide, ...). Pri novejših napravah je dovolj, da vrv med popuščanjem napeljemo skozi obračalno vponko v sidrišču ali pa jo jo popuščamo tako, da jo stalno držimo. Hkrati z drugo vponko zavrtimo varovalo, da avtoblok spusti. Podroben postopek je opisan v poglavju [[Varovanje#kontroliran_spust|Varovanje]].<br> <br />
<br />
=== Dvig padlega ===<br />
<br />
V primeru dvigovanja delimo metode pomoči na tri stopnje.<br />
<br />
#[[Reševanje padlega#Poteg_vrvi|Poteg vrvi]].&nbsp; &nbsp; <br />
#[[Reševanje padlega#Enojni_.C5.A1kripec|Enojni škripec]].&nbsp; &nbsp; <br />
#[[Reševanje padlega#.C5.A0vicarski_.C5.A1kripec|Švicarski škripec]].<br />
<br />
Kadar je soplezalec blizu in potrebuje samo kratko pomoč čez zahteven prehod, uporabimo prvo stopnjo (poteg vrvi). Kadar pa potrebuje daljši dvig ali je od varovalca precej oddaljen, je najbolje takoj uporabiti švicarski škripec.<br><br />
<br />
== Osnovni postopki reševanja ==<br />
<br />
Pri nesreči je glavni cilj reševalca čim prej pomagati padlemu. Zato mora najprej osvoboditi roke (ker ob padcu drži varovalno vrv), sprostiti glavno vrv, da bo lahko na njej izdelal škripec (ali spustil padlega niže), in dvigniti padlega k sebi. <br />
<br />
Da dosežemo te glavne cilje, je treba izvesti naslednje korake reševanja: <br />
<br />
*'''zaustavitev padca;''' <br />
*'''[[Reševanje padlega#Aretacija_obremenjene_vrvi|aretacija obremenjene vrvi]];''' <br />
*'''vzpostavitev komunikacije''' s padlim in nudenje '''prve pomoči;''' <br />
*če lahko padlega spustimo na polico niže, izvedemo '''[[Reševanje padlega#Kontroliran_spust_padlega|kontroliran spust padlega]];''' <br />
*'''[[Reševanje padlega#Prenos_obremenitve|prenos obremenitve]];''' <br />
*'''[[Reševanje padlega#Vzpostavitev_samozateznega_sistema_za_pobiranje_vrvi|vzpostavitev samozateznega sistema za pobiranje vrvi]];''' <br />
*'''[[Reševanje padlega#Izdelava_.C5.A1krip.C4.8Devja|izdelava škripčevja]].'''<br><br />
<br />
=== Aretacija obremenjene vrvi ===<br />
<br />
Ko pride do padca, varujoči padec zaustavi s pomočjo varovala ali polbičevega vozla. Pri tem drži varovalno vrv, da prepreči nadaljnji zdrs vrvi. Da lahko izvede kateri koli naslednji korak, mora obremenjeno vrv najprej aretirati in si tako osvoboditi roke. <br />
<br />
Aretacija je postopek, s katerim fiksiramo obremenjeni del vrvi.&nbsp;Zaradi stalnega zagotavljanja dodatne varnosti je pomembno, da se posamezni koraki v celotnem manevru vedno prekrivajo tako, da v nobenem trenutku ne pride do pomanjkljivega ali šibkega varovanja.<br> <br />
<br />
==== Aretacija v primeru uporabe polbičevega vozla ====<br />
<br />
V primeru uporabe polbičevega vozla izdelamo pod polbičevim vozlom –&nbsp;ta trenutno drži obremenitev –&nbsp;polvozel (ali mulin vozel) in varovalni vozel. <br />
<br />
[[Image:Aretacija polbic.jpg|thumb|center|900px|Aretacija polbičevega vozla]]<br> <br />
<br />
==== Aretacija v primeru varovanja s ploščico na pas ali na center sidrišča ====<br />
<br />
V primeru varovanja s ploščico (npr. Reverso) lahko aretacijo obremenjenega dela vrvi izvedemo tako, da varovalno vrv v obliki polzanke speljemo skozi vponko z matico, v kateri je vpeto varovalo, in jo nato zaključimo z dodatnim varovalnim vozlom na glavni vrvi.<br> <br> <br />
<br />
[[Image:Aretacija pas center sidrisca.jpg|thumb|center|800px|Pri aretaciji v primeru varovanja z raznimi ploščicami moramo aretirati varovalno vrv, ki izhaja iz ploščice (A). Varovalno vrv speljemo skozi vponko z matico, v kateri je vpeto varovalo (B). Pri tem pazimo, da varovalne vrvi NE izpustimo! Z zanko naredimo varovalni vozel okoli obremenjenega dela vrvi (C).]] <br />
<br />
=== Prenos obremenitve ===<br />
<br />
Za sprostitev varovalne naprave in varovalne vrvi sledi po aretaciji prenos obremenitve. Na obremenjeni vrvi s trakom ali pomožno vrvico premera vsaj 6 mm izdelamo ustrezen [[Vozli#Drsni_vozli|drsni vozel]] in nato v vponko v centru sidrišča ponovno izdelamo najprej [[Vozli#Pol-bi.C4.8Dev_vozel|polbičev vozel]]&nbsp;ter&nbsp;nato [[Vozli#Polvozel|polvozel]] in varovalni vozel.<br> <br />
<br />
Tovrstna aretacija nam omogoči odstranitev osnovnega varovanja (polbičev vozel, ploščica) ter enostavno in nadzorovano popuščanje glavne vrvi ob prenosu obremenitve v varovalo v samozateznem načinu ali v&nbsp;[[Vozli#Garda_vozel|gardo]]. Če gre kaj narobe, lahko glavno vrv ponovno aretiramo in zavarujemo. <br />
<br />
[[Image:Prenos obremenitve.jpg|thumb|center|350px|Ko na glavno vrv namestimo pomožno vrvico, ki je s polbičem in aretacijo pritrjena v center sidrišča, previdno podremo prvotno aretacijo glavne vrvi,]]Zgornja slika prikazuje prenos obremenitve z glavne vrvi na pomožno vrvico (rdeče) po opravljeni aretaciji. To naredimo tako, da na glavno vrv s prusikovim vozlom namestimo pomožno vrvico, v center sidrišča pa jo namestimo v novo vponko s polbičevim vozlom, polvozlom in varovalnim vozlom. Ko imamo to narejeno, lahko podremo aretacijo na glavni vrvi. To storimo previdno in opazujemo ali je pomožna vrvica prevzela celotno obremenitev ali ne. Če ni, potem glavno vrv ponovno aretiramo in odpravimo težavo na pomožni vrvici. <br> <br />
<br />
[[Image:Pomoc soplezalcu - brez aretacije polbicevega vozla.jpg|thumb|center|350px|Prenos obremenitve na pomožno vrvico z dodatnim varovanjem]] <br />
<br />
Ker gre v primeru prenosa obremenitve za statično obremenitev (ne prihaja do premikanja sidrišča, med katerim bi lahko prišlo do odprtja vponk), lahko namesto vponk z matico uporabimo navadne vponke. <br />
<br />
=== Vzpostavitev samozateznega sistema za pobiranje vrvi ===<br />
<br />
Če se odločimo za dvig padlega, moramo izdelati samozatezni sistem za pobiranje vrvi, ki omogoča: <br />
<br />
*pobiranje vrvi med dvigovanjem; <br />
*preprečuje zdrs vrvi, ko je ta obremenjena.<br />
<br />
Samozatezni sistem za pobiranje vrvi lahko naredimo na dva načina. <br />
<br />
==== Samozatezno varovalo<br> ====<br />
<br />
Ko izvedemo prenos obremenitve, lahko sprostimo varovalo, na katerem je bila vrv aretirana. Pri tem seveda nujno pazimo na izdelavo dodatnega varovanja. Varovalo nato namestimo v center sidrišča in vanj vpnemo vrv v samozateznem načinu. Na varovalni vrvi (neobremenjeni) zopet naredimo varovalni vozel v obliki polvozla.&nbsp; <br />
<br />
Sledi podiranje prenosa obremenitve –&nbsp;pomožne vrvice. Pri podiranju moramo biti pazljivi in vedno držati varovalno vrv. Tako lahko v primeru težav prenos obremenite vedno obnovimo.&nbsp; <br />
<br />
==== Izdelava vozla garda ====<br />
<br />
Če nimamo na razpolago varovala s samozatezno funkcijo, uporabimo vozel garda. Naredimo ga z neobremenjeno vrvjo, ki izhaja iz dodatnega varovanja. Pri vozlu garda moramo biti posebej pozorni, da ga naredimo prav in da je v samozateznem načinu tisti pramen vrvi, na katerem padli visi. Po izdelavi vozla previdno podremo aretacijo, tako da vozel garda počasi prevzame celotno obremenitev. Če se izkaže, da vozel garda ni pravilno narejen in da spušča obremenjeno vrv (ta drsi), takoj izdelamo novo aretacijo. <br />
<br />
Glede na zapletenost opisanega postopka je za varovanje bolje uporabljati varovala s samozatezno (avtoblok) funkcijo, ki postopek olajšajo in časovno skrajšajo.<br> <br />
<br />
=== Izdelava škripčevja<br> ===<br />
<br />
V primeru, ko je treba padlega dvigniti k sebi, mora reševalec izdelati škripčevje. Spodaj navedene različice škripčevja si sledijo po zahtevnosti izdelave in mehanskem izkoristku. <br />
<br />
Osnova za vsa škripčevja je [[Reševanje padlega#Vzpostavitev_samozateznega_sistema_za_pobiranje_vrvi|samozatezni sistem]], ki ga izdelamo s pomočjo varovala ali vozla garda.<br> <br />
<br />
==== Poteg vrvi ====<br />
<br />
Pri uporabi potega vrvi z lastno močjo vlečemo soplezalca navzgor in vrv hkrati pobiramo skozi varovalo. Ta način je učinkovit le za res kratke, zahtevne odseke v bližini sidrišča. <br />
<br />
==== Enojni škripec ====<br />
<br />
Enojni škripec izdelamo tako, da na obremenjeno vrv pod varovalom pritrdimo malo prižemo oziroma trak ali vrvico z ustreznim [[Vozli#Drsni_vozli|drsnim vozlom]]. Vanj vpnemo vponko, skoznjo napeljemo neobremenjeno vrv in nato s pobiranjem vrvi v smeri navzgor dvigamo soplezalca. <br />
<br />
Kadar s to metodo nismo učinkoviti, uporabimo švicarski škripec. Škripec je zelo uporaben za hitro pomoč soplezalcu pri premagovanju težkih mest, zlasti če imamo pri sebi eno od blokirnih naprav (T-block, Ropeman, ...).[[Image:Enojni skripec.jpg|thumb|center|400px|Enojni škripec (Vir: PV)]]<br> <br />
<br />
==== Švicarski škripec ====<br />
<br />
Švicarski škripec nam z uporabo dodatne vrvi močno olajša dviganje, pogosto pa je celo edini način, ki dvig omogoči. Izdelamo ga tako, da namesto glavne vrvi (kot pri enojnem škripcu) skozi vponko napeljemo dodatno pomožno vrvico ali trak, na njem izdelamo vozel osmico in vanjo vpnemo vponko. Skozi to vponko nato napeljemo neobremenjeni del glavne vrvi in škripec je pripravljen. Pri takšnem škripcu je pomembno, da je razdalja med varovalom in vponko, skozi katero gre neobremenjena vrv, dovolj velika, da omogoča ustrezno povzemanje vrvi. Če je premajhna, dvigovanje ni učinkovito, saj je treba vseskozi premikati celoten sistem. Ob pomanjkanju opreme lahko namesto dodatne vrvice za izdelavo švicarskega škripca uporabimo prosti pramen (glavne) vrvi, s katerim smo&nbsp;<span style="line-height: 1.5em;">pritrjeni&nbsp;</span><span style="line-height: 1.5em;">v sidrišče. V primeru velikega trenja ga lahko zmanjšamo z uporabo dveh navadnih vponk na obeh mestih.</span><br />
<br />
[[Image:Svicarski skripec s trakom.jpg|thumb|center|400px|Švicarski škripec s trakom (Vir: PV)]]<br> <br />
<br />
[[Image:Svicarski skripec z glavno vrvjo.jpg|thumb|center|500px|Švicarski škripec z glavno vrvjo (Vir: PV)]]<br />
<br />
== Potek reševanja ==<br />
<br />
Omenili smo že, da je nemogoče predstaviti vse možne kombinacije in situacije, v katerih se lahko znajdete ob padcu soplezalca. Zato bodo v nadaljevanju opisani postopki reševanja za dva primera: <br />
<br />
*prvi v navezi pade blizu ali celo mimo sidrišča; <br />
*prvi v navezi pade daleč nad sidriščem. &nbsp;<br />
<br />
=== Padec blizu ali mimo sidrišča<br> ===<br />
<br />
''Za ta manever imamo na voljo 8 vponk z matico –&nbsp;vsak član naveze ima 4.''<br> <br />
<br />
Plezalec pleza naprej, varujoči ga varuje na varovalno ploščico, vpeto v manevrski zanki pasu. Vzpel se je že kar nekaj metrov nad varovališče, namestil je nekaj vmesnega varovanja in nenadoma se mu odlomi oprimek. Pade v globino, leti mimo varujočega in se ustavi pod sidriščem. <br />
<br />
[[Image:Situacija.jpg|thumb|center|300px|Plezalec nad sidriščem po vpetju nekaj vmesnih varoval pade in obvisi pod sidriščem.]] <br />
<br />
Najprej reševalec '''zaustavi padec''' in '''izvede aretacijo varovalne naprave'''. Po opravljeni aretaciji ima reševalec proste roke za naslednje korake postopka reševanja. V tem trenutku je ključno, da '''reševalec vzpostavi komunikacijo s padlim'''. Če se padli ne odziva ali če iz pogovora sklepamo, da potrebuje prvo pomoč, se mora reševalec spustiti do njega. To lahko naredi na več načinov.<br> <br />
<br />
*Če ima na voljo dovolj proste (varovalne)&nbsp;vrvi, jo pritrdi v sidrišče in se spusti po njej do padlega. <br />
*Če ima na voljo dovolj proste (varovalne) vrvi, lahko reševalec izdela improvizirano škripčevje, s katerim sebe najprej spusti do padlega, nato pa se bo z njim povlekel nazaj do sidrišča. <br />
*Če proste vrvi ni dovolj, mora reševalec prusikariti po glavni vrvi, ki teče do padlega.<br />
<br />
[[Image:Resevanje padlega aretacija1.jpg|thumb|center|400px|Po zaustavitvi padca reševalec nemudoma začne z aretacijo vrvi.]] <br />
<br />
[[Image:Resevnaje padlega aretacija2.jpg|thumb|center|400px|Pri aretaciji vrvi je pomembno, da vseskozi trdno držimo varovalno vrv.]] <br />
<br />
[[Image:Resevanje padlega aretacija3.jpg|thumb|center|400px|Nujno je, da varovalni vozel dobro zategnemo in pustimo dovolj proste zanke nad varovalnim vozlom.]][[Image:Resevanje padlega - slika 1.jpg|thumb|right|250px|Aretacija padlega]]Da bi lahko sprostil varovalo, mora reševalec sedaj izdelati '''prenos obremenitve'''. Ker je situacija takšna, da reševalec doseže obremenjeni pramen vrvi, lahko prenos obremenitve izvede neposredno. V primeru, da obremenjenega pramena ne bi dosegel, mora reševalec izvesti prenos obremenitve neposredno nad aretacijo. <br />
<br />
[[Image:Resevanje padlega prenos1.jpg|thumb|center|400px|Ker reševalec doseže glavno vrv, lahko izvede prenos obremenitve neposredno na sidrišče.]] <br />
<br />
Reševalec prenos obremenitve izvede s pomočjo pomožne vrvice, ki jo s '''prusikovim vozlom namesti na obremenjeni pramen glavne vrvi''', ki teče neposredno do padlega. Če na voljo nima vrvice, lahko uporabi neskončno zanko in francoski vozel. <br />
<br />
[[Image:Resevanje padlega prenos2.jpg|thumb|center|400px|Za prenos obremenitve se uporabi pomožna vrvica s prusikovim vozlom na glavni vrvi. Če pomožne vrvice reševalec nima na voljo, lahko uporabi najlonski trak s francoskim vozlom.]] <br />
<br />
V '''center sidrišča vpne navadno vponko, v katero s polbičevim vozlom, polvozlom in varovalnim vozlom aretira pomožno vrvico'''. Sedaj lahko podre aretacijo varovala in počasi izvede prenos obremenitve na aretirano pomožno vrvico. Ko je to storjeno, mora nujno narediti še '''dodatno varovanje'''. V center sidrišča vpne '''še eno navadno vponko in glavno vrv z bičevim vozlom vpne vanjo'''. <br> <br />
<br />
[[Image:Resevanje padlega prenos3.jpg|thumb|center|400px|Pomožno vrvico, ki jo reševalec s prusikovim vozlom pritrdi najprej na obremenjeno vrv, s polbičevim vozlom in aretacijo pritrdi v vponko v center sidrišča.]] <br />
<br />
[[Image:Resevanje padlega prenos4.jpg|thumb|center|400px|V center sidrišča reševalec doda še eno vponko, v katero vpne dodatno varovanje obremenjene vrvi. Pri tem pazi, da tudi med izdelavo dodatnega varovanja vedno drži za varovalno vrv. Po izdelavi dodatnega varovanja lahko reševalec izpne varovalo.]] <br />
<br />
V tem trenutku je padli zavarovan dvakrat – enkrat na prenosu obremenitve in enkrat z dodatnim varovanjem neposredno na glavni vrvi. <br />
<br />
V naslednjem koraku reševalec izpne varovalo in ga '''vpne v center sidrišča na samozatezni način ter skozenj spelje glavno vrv'''. Tako je dobil zavoro, ki jo bo potreboval med dviganjem padlega. Pod varovalom v samozateznem načinu je zopet treba narediti dodatno varovanje v obliki polvozla. <br />
<br />
[[Image:Resevanje padlega varovalo.jpg|thumb|center|400px|V center sidrišča reševalec vpne varovalo, ki bo služilo pobiranju vrvi med dviganjem padlega.]] <br />
<br />
[[Image:Resevanje padlega varovalo1.jpg|thumb|center|400px|Pod varovalom v samozateznem načinu je nujno treba izdelati dodatno varovalo v obliki polvozla, ki preprečuje morebiten zdrs vrvi.]] <br />
<br />
Glede na težo, teren in druge faktorje se odločimo, ali bo zadostoval navadni škripec ali bomo morali izdelati švicarskega. Podrobnosti izdelave škripčevja so opisane v poglavju [[Reševanje padlega#Izdelava_.C5.A1krip.C4.8Devja|Izdelava škripčevja]]. <br />
<br />
[[Image:Resevanje padlega skripec2.jpg|thumb|center|400px|Pri izdelavi škripčevja lahko reševalec uporabi kar pomožno vrvico, ki je že od prenosa obremenitve s prusikovim vozlom pritrjena na glavno vrv. Če ima reševalec na voljo prižeme (T-block, Ropeman), lahko uporabi tudi te.]][[Image:Resevanje padlega skripec1.jpg|thumb|center|400px|Pri dvigovanju je koristno težo padlega dvigovati z nogami. Reševalec da dvižno vrv preko ramen in nato dviguje iz počepa.]] <br />
<br />
Zapomni si, da se pri dvigovanju dviguje z nogami in ne z rokami. Reševalec pred dvigom počepne, si da vrv čez ramena in nato vstane. <br />
<br />
V zadnjih metrih dvigovanja, ko je treba padlega spraviti čim bliže centru sidrišča, lahko švicarski škripec zaradi lastne dolžine to oteži. Zato si lahko reševalec pomaga in vpne vlečno vrv v vponko neposredno v manevrsko zanko padlega in tako doseže čim večji izkoristek mehanskega prenosa. <br />
<br />
[[Image:Resevanje padlega dvig.jpg|thumb|center|400px|Blizu sidrišča si lahko reševalec pomaga pri dvigovanju tako, da vpne vponko neposredno v manevrsko zanko padlega in skoznjo spelje dvižno vrv.]] <br />
<br />
Ko reševalec potegne padlega na varovališče, ga mora takoj '''s popkovino pripeti v center sidrišča'''. V primeru, da se bosta v nadaljevanju spustila po vrvi, lahko reševalec predhodno izdela sidrišče za spust in padlega pripne vanj, da bo lahko reševalec nato hitreje podrl osnovno sidrišče. V primeru, da se ne bosta premikala, za zavarovanje uporabimo osnovno sidrišče.<br> <br />
<br />
[[Image:Resevanje padlega spust1.jpg|thumb|center|400px|Če reševalec oceni, da se bosta morala s padlim spustiti, izdela sidrišče za spust, v katerega bo zavaroval padlega in sebe. Ker mu padli med izdelavo novega sidrišča visi v varovalu v samozateznem načinu, je zato izdelal dodatno varovanje. Če spust ni predviden, reševalec zavaruje padlega v obstoječem sidrišču.]] <br />
<br />
Reševalec lahko padlega pripne '''z navadno popkovino. '''Najlonski trak s kavbojskim vozlom vplete v manevrsko zanko padlega, drugi konec pa z vponko z matico vpne v center sidrišča. V primeru, ko je padli popolnoma negiben, ga lahko zavaruje s '''pomožno vrvico, ki jo v centru sidrišča aretira s polbičevim in polvozlom ali mulinim vozlom in obvezno zaključi z varovalnim vozlom'''. To mu bo pozneje bistveno olajšalo sprostitev vozla, če padli visi v sidrišču. <br />
<br />
[[Image:Resevanje padlega spust2.jpg|thumb|center|400px|Če je padli popolnoma obnemogel, ga mora reševalec zavarovati s pomožno vrvico, ki jo na pas padlega pritrdi s kavbojskim vozlom, v center sidrišča pa s polbičevim vozlom in aretacijo. Na ta način bo lahko kasneje veliko lažje padlega izpel, saj bo samo podrl aretacijo in polbičev vozel.]]<br />
<br />
=== Padec daleč od sidrišča ===<br />
<br />
<span style="line-height: 1.5em;">Kadar je plezalec porabil že veliko vrvi in je padel proti koncu raztežaja, je potrebno sidrišče premakniti na višjo pozicijo in od tam nadaljevati z izbranimi metodami pomoči. Takšen manever terja kar zapleteno in dolgotrajno zaporedje postopkov ter vključuje:</span> <br />
<br />
*aretacijo na spodnjem sidrišču; <br />
*plezanje ob vrvi do zadnjega varovala, v katerem visi padli; <br />
*izdelavo novega sidrišča na mestu, kjer je zadnje varovalo; <br />
*prenos obremenitve na novo sidrišče; <br />
*ponovno plezanje navzdol; <br />
*podiranje spodnjega sidrišča; <br />
*vračanje na zgornje sidrišče, od koder nato lahko pomagamo soplezalcu po postopku, opisanem v poglavju [[Reševanje padlega#Padec_mimo_ali_blizu_sidri.C5.A1.C4.8Da|Padec mimo ali blizu sidrišča]].<br />
<br />
Na koncu velja poudariti še pomembno dejstvo, da se moramo pred začetkom opisanih manevrov prepričati, ali je nosilnost sidrišča po morebitnem padcu oz. sunku še vedno ustrezna. Če ni, je potrebno sidrišče okrepiti z dodatnimi fiksnimi točkami (na novo zabiti klini, ...). Le tako bomo lahko opisane postopke, ki sidrišče v določenih fazah dodatno obremenjujejo, izvajali varno.<br />
<br />
== Spust s ponesrečencem ==<br />
<br />
Spust s ponesrečencem pride v poštev ko: <br />
<br />
*na trenutnem sidrišču ni dovolj varno; <br />
*so možnosti za reševanje z druge lokacije bistveno boljše;<br><br />
<br />
Za spust se odločimo tudi na podlagi zdravstvenega stanja padlega. <br />
<br />
S pomožno vrvico izdelamo '''novo sidrišče za spust ter prestavimo obe popkovini v center novega sidrišča'''. Vrv potegnemo ven iz sistemov nad nami, jo napeljemo skozi center sidrišča in pripravimo za spust. Na koncih vrvi naredimo vozle in jo spustimo navzdol. <br />
<br />
Za spust s ponesrečencem&nbsp;<span style="line-height: 1.5em;">pripravi</span><span style="line-height: 1.5em;">&nbsp;</span><span style="line-height: 1.5em;">reševalec 120 cm neskončno zanko, na kateri naredi vozel šestica na približno 1/3 dolžine. Na vrv namesti napravo za spust, vanjo pa z vponko z matico vpne neskončno zanko, ki jo je pripravil. Pri tem mora biti pozoren na pravilno vpetje skozi vozel šestica.</span><br />
<br />
[[Image:Resevanje padlega Na sredini - slika 1.jpg|thumb|center|350px|Vpetje naprave za spust za spust s ponesrečencem]] <br />
<br />
V daljši konec zanke se v manevrsko zanko pasu z vponko z matico vpne reševalec, krajšo pa vpne v manevrsko zanko padlega. Reševalec namesti na vrvi še samovarovanje z machardovim vozlom in tudi to z vponko z matico vpne v manevrsko zanko.<br> <br />
<br />
[[Image:Resevanje padlega spust3.jpg|thumb|center|400px|S popkovino, ki jo ustrezno razdeli, reševalec sebe in padlega vpne v varovalo, pripravljeno za spust. Samovarovanje za spust si z vponko z matico vpne neposredno v manevrsko zanko pasu.]] <br />
<br />
Tako pripravljena lahko pričneta s spustom. Če je padli v sidrišče pripet z navadno popkovino, ga mora reševalec iz sidrišča izpeti. Če pa je pripet s pomožno vrvico, ki je v sidrišču aretirana, previdno podre aretacijo in sprosti polbičev vozel, dokler teže padlega ne prevzame popkovina, s katero je pripet v napravo za spust. <br />
<br />
[[Image:Resevanje padlega spust4.jpg|thumb|center|400px|Ko reševalec začne s spustom, najprej izpne popkovino, s katero je bil pripet v sidrišče. Tako obvisi v popkovini za spust, hkrati pa s samovarovanjem za spust prepreči zdrs vrvi skozi varovalo. Nato podre še popkovino, s katero je v sidrišče pripet padli in začne s spustom.]] <br />
<br />
Če padli nima prehudih poškodb, se lahko z njim spušča tako, da visi ob reševalcu. Da prepreči morebitno nihanje padlega, si ga lahko reševalec pritrdi na svoj pas z dodatno popkovino. <br> <br />
<br />
[[Image:Resevanje padlega spust5.jpg|thumb|center|400px|Reševalec si padlega namesti ob svoj bok, da ga ima na dosegu roke, če mu je treba pri spustu pomagati. V primeru spustov v prečko ali preko polic si ga lahko dodatno pritrdi s popkovino v svoj pas, poveže pa lahko tudi svojo in njegovo manevrsko zanko.]]<br />
<br />
== Hitri diagram postopkov<br> ==<br />
<br />
Spodnji diagram je namenjen hitremu pregledu posameznih glavnih korakov, ki jih izvajamo pri reševanju padlega. Diagram vam je lahko v pomoč tudi pri praktičnih vajah, da lahko hitro preverite pravilnost vaših postopkov. <br />
<br />
[[Image:Diagram resevanje padlega.jpg|thumb|center|500px|Hitri diagram posameznih faz reševanja padlega.]]<br></div>Maticekhttps://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Resevanje_padlega_-_slika_1.jpg&diff=4277Slika:Resevanje padlega - slika 1.jpg2014-04-18T06:48:06Z<p>Maticek: </p>
<hr />
<div></div>Maticekhttps://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Pomoc_soplezalcu_-_brez_aretacije_polbicevega_vozla.jpg&diff=4276Slika:Pomoc soplezalcu - brez aretacije polbicevega vozla.jpg2014-04-18T06:46:45Z<p>Maticek: je naložil(-a) novo različico datoteke »Slika:Pomoc soplezalcu - brez aretacije polbicevega vozla.jpg«</p>
<hr />
<div></div>Maticekhttps://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Sidri%C5%A1%C4%8Da_v_snegu&diff=4222Sidrišča v snegu2014-04-14T20:20:41Z<p>Maticek: </p>
<hr />
<div>Med plezanjem snežnih smeri se nam lahko pripeti, da fiksnih točk za varovanje ni in da si jih hkrati ne moremo urediti sami. Takrat uporabimo sidrišče v snegu. <br />
<br />
= <span style="font-size: 20px; line-height: 1.5em;">Splošni napotki</span> =<br />
<br />
Izdelava sidrišč v snegu običajno traja dlje kot izdelava sidrišč v skali, zato poskusimo izdelati sidrišče v skali, kjer je to mogoče. Nosilnost sidrišč v snegu ob primernih razmerah je praviloma velika in primerna tudi za varovanje prvega v navezu. <br />
<br />
Glavno pravilo pri izdelavi sidrišč v snegu je, da globlje, kot sidro vkopljemo, več bo zdržalo. Vedno pazimo, da pravilno izdelamo jarek za trak. Po vkopavanju sidra to zasujemo in dodatno utrdimo sneg. Utrjevanje snega preskočimo v mrzlem pršiču in mokrem snegu, kjer s stiskanjem ne povečamo trdnosti snega, temveč jo samo še nižamo. V tem primeru zakopljemo sidrišče čim bolj globoko, ga podvojimo in uporabimo sidro s čimvečjo površino (smuči, nahrbtnik, ...). <br />
<br />
Na sidrišče se vedno dobro namestimo. Uredimo si udoben sedež ali stojišče, v katerem nas ob obremenitvi ne bo premaknilo. Naše samovarovanje na izdelano sidrišče naj bo napeto, vendar ne obremenjeno. Prvi sunek sile v<span style="line-height: 1.5em;">edno&nbsp;</span><span style="line-height: 1.5em;">prestrezimo s svojim telesom, sidrišče pa obremenimo šele takrat, ko nas sunek sile premakne (če je ta dovolj močan).</span> <br />
<br />
== Prečno sidrišče ==<br />
<br />
Sneg, v katerem izdelujemo sidrišče, lahko najprej steptamo, da dosežemo višjo gostoto in trdnost. Če imamo opravka z izjemno suhim, novim oziroma trdno zmrznjenim ali pa mokrim snegom pozne pomladi, ležišča ne poskušamo utrjevati, saj s tem le rušimo obstoječe vezi. V nepredelanem snegu je za sidro najbolje uporabiti dele opreme s čim večjo površino – to so lahko smuči, snežna sablja ali nahrbtnik. Preprost test primernosti snega za teptanje je, da naredimo kepo – če razpade ali če se iz nje cedi voda, ga ne teptamo in poskušamo le čim globje zakopati sidro s čim večjo površino. <br />
<br />
Osnovna in najmočnejša oblika sidrišča v snegu je prečno sidrišče v obliki črke T. Izdelamo ga tako, da prečno na pobočje in pravokotno na obremenitev izkopljemo dovolj&nbsp;globok in velik jarek, da lahko vanj položimo cepin, smuči, nahrbtnik ali kakšen drug kos opreme. Globji, kot bo kanal, večja bo nosilnost sidrišča. <br />
<br />
[[Image:Sidrisce cepin.jpg|thumb|center|300px|Prečno sidrišče s cepinom (Vir: PV)]] <br />
<br />
Prečno na jarek izkopljemo kanal za trak. Pri sidrišču s cepinom je ta zamaknjen nekoliko proti ratišču, ker je tam večja površina. Pomembno je, da je kanal za trak enako globok kot jarek, saj nam v nasprotnem primeru dvigne cepin iz jarka. S tem se zniža nosilnost sidrišča. Dolžina kanala je odvisna od naklonine pobočja. Bolj, kot je teren položen, daljši je kanal. Pomembno je, da smo po vpetju v trak nižje od cepina, saj ga s tem ob morebitni obremenitvi potisnemo v snežno odejo in ne iz nje. <br />
<br />
[[Image:Sidrisce smuci 1.jpg|thumb|center|400px|Izdelava sidrišča s smučmi (Vir: Petzl)]] <br />
<br />
Okrog ratišča cepina s kavbojskim vozlom pritrdimo najlonski trak. Cepin položimo v jarek z oklom, obrnjenim navzdol. Najlonski trak speljemo po skopanem jarku. Kanal in jarek na koncu zasujemo s snegom, pri čemer pa pazimo, da NE porušimo strukture prednje stene jarka, zato zasuvamo in teptamo le od zadaj. <br />
<br />
[[Image:Sidrisce nahrbnik.jpg|thumb|center|300px|Izdelava sidrišča z nahrbtnikom (Vir: PV)]] <br />
<br />
V&nbsp;primeru slabih snežnih razmer lahko za zagotovitev višje nosilnosti izdelamo dve prečni sidrišči. Naredimo jih na zadostni razdalji, da ne pride do medsebojnega vplivanja. Sidrišči povežemo s trakom. <br></div>Maticekhttps://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Re%C5%A1evanje_iz_ledeni%C5%A1kih_razpok&diff=4221Reševanje iz ledeniških razpok2014-04-14T20:18:57Z<p>Maticek: </p>
<hr />
<div>Ne glede na našo stopnjo izkušenosti in znanja, <span style="line-height: 1.5em;">vedno obstaja</span><span style="line-height: 1.5em;"> možnost padca v ledeniško razpoko. Zato se po ledeniku vedno gibljemo v </span>[[Ledeniška naveza|ledeniški navezi]]<span style="line-height: 1.5em;"> in z </span>[[Oprema za hojo po ledeniku|zahtevano opremo]]<span style="line-height: 1.5em;">, saj&nbsp;</span><span style="line-height: 1.5em;">lahko</span><span style="line-height: 1.5em;">&nbsp;</span><span style="line-height: 1.5em;">le z njo in z znanjem reševanja iz ledeniških razpok uspešno rešimo morebitnega padlega iz razpoke. Reševanje moramo izvesti varno (za nas in za padlega) in v najkrajšem možnem času, saj tako zmanjšamo možnost podhladitve padlega. Temperatura v ledeniških razpokah je znatno nižja od tiste na površju ledenika.&nbsp;</span> <br />
<br />
Priznati je treba, da se velika večina&nbsp;»padcev«&nbsp;konča z udrtjem ene ali obeh nog, pa še takrat se to zgodi le do pasu. V takih primerih brž zavarujemo "padlega" in mu ponudimo pomoč najbližjega alpinista, ki mu pomaga izplezati iz razpoke. Veliko nevarnejša in resnejša pa je situacija, ko alpinist pade v razpoko in obvisi na vrvi. <br />
<br />
Reševanje iz ledeniške razpoke poteka po korakih, ki so v osnovi izpeljani iz letne reševalne tehnike. Ti koraki so večinoma standardni, njihova prednost pa je, da jih lahko prilagajmo resnosti naše situacije in zahtevnosti reševanja. '''Koraki so naslednji: '''<br> <br />
<br />
*zaustavitev padca; <br />
*izdelava sidrišča in prenos obremenitve; <br />
*samovarovanje; <br />
*premik reševalca do roba razpoke in ocena situacije;&nbsp;<br> <br />
*če soplezalca slišimo in ta lahko izpleza sam, ga le varujemo; <br />
*če potrebuje soplezalec pomoč pri dvigu in če ni poškodovan, mu pomagamo z enostavnim ali švicarskim škripcem; <br />
*če je soplezalec poškodovan, se najprej spustimo do njega in ga oskrbimo; <br />
*dvig reševalca iz razpoke; <br />
*premik sidrišča; <br />
*dvig padlega soplezalca. <br><br />
<br />
<u>'''Pri reševanju upoštevajmo naslednja pravila:&nbsp;'''</u>'''<br>''' <br />
<br />
*'''sidrišča morajo biti popolnoma zanesljiva –&nbsp;po potrebi jih dodatno utrdimo ali izdelamo dodatna sidrišča;&nbsp;''' <br />
*'''vsi reševalci morajo biti VEDNO samovarovani;&nbsp;''' <br />
*'''reševanje mora potekati hitro in učinkovito. '''<br><br><br />
<br />
== Zaustavitev padca v ledeniško razpoko<br> ==<br />
<br />
Pri padcu člana ledeniške naveze v ledeniško razpoko je treba nujno preprečiti, da bi v razpoko zdrsnila celotna naveza. Padec je potrebno zaustaviti takoj. Pri njihovem zaustavljanju, se člani naveze zanašajo na telesno težo drug drugega, na pripravljenost in sposobnost [[Uporaba cepinov in derez#Zaustavljanje_zdrsa_s_cepinom|ustavljanja s cepinom]]. Če v razpoko pade vodilni, je tak padec veliko laže ustavljati pri vzpenjanju kot pri sestopu, saj nam pri vzpenjanju veliko pomaga že sila teže. <br> <br />
<br />
Plezalec, ki ostane na površju, zadrži padec. Če ga sila padca podre na tla, se mora čimprej postaviti v položaj, ki ga uporabljamo pri zaustavljanju s cepinom. Na ta način zaustavi padec. V pomoč so mu tudi vozli na varovalni vrvi. V zaustavljanje padca vloži vse svoje napore, pomaga si z nogami, koleni, … Ko zaustavi padec, se z rahlo razširjenimi nogami dobro utrdi v sneg. Pazi, da je varovalna vrv med njegovimi nogami, kar poveča njegovo stabilnost in preprečuje prevračanje na stran. Previdno prenese težo z rok in cepina na noge. <br> <br />
<br />
[[Image:Lr zaustavitev-padca.jpg|thumb|center|500px|Zaustavitev padca (Vir: KA PZS).]]<br />
<br />
== Izdelava sidrišča in samovarovanje ==<br />
<br />
Ko je padec zaustavljen, prenesemo obremenitev s pasu na noge in v najkrajšem času izdelamo sidrišče. To storimo s pomočjo cepina ali lednih vijakov – odvisno od podlage. Glej poglavji&nbsp;[[Sidrišča v snegu|sidrišča v snegu]] in [[Sidrišča v ledu|sidrišča v ledu]]. Izogibajmo se izdelave sidrišča z navpično zabitim cepinom!<br> <br />
<br />
V center sidrišča vpnemo vponko z matico s prižemo oziroma machardovim vozlom, s katerim je varovalna vrv pripeta na naš plezalni pas. Tukaj izjemoma vponko z matico, ki jo vpenjamo v sidrišče, pod obremenitvijo odpremo. To lahko naredimo, ker je obremenjena vrv še vedno privezana na pas reševalca z osmico. Nato previdno prenesemo obremenitev na sidrišče. Sidrišče med prenašanjem teže ves čas pozorno opazujemo, da ne bi popustilo. Če opazimo, da popušča, ga dodatno zavarujemo z lednim vijakom, dodatno utrditvijo zakopanega cepina ipd.&nbsp;<br />
<br />
[[Image:Resevanje iz ledeniskih razpok sidrisce ropeman.jpg|thumb|center|400px|V center sidrišča vpnemo vponko z matico, v kateri je manchardov vozel oz. prižema.]] <br />
<br />
V naslednjem koraku lahko kontrolirano vponko z matico, ki je preko osmice pripeta na našo manevrsko zanko, izpnemo iz vponke z matico v centru sidrišča. Pri tem pazimo, da ne izpnemo tudi osmičke ali manevrske zanke in tako ostanemo nezavarovani!<br />
<br />
[[Image:Resevanje iz ledeniskih razpok sidrisce.jpg|thumb|center|400px|Po prenosu obremenitve je reševalec še vedno vpet na reševalno vrv. Previdno lahko izpnemo vponko z matico, ki povezuje osmičko na reševalni vrvi in našo manevrsko zanko, iz vponke z matico v centru sidrišča.]] <br />
<br />
Iz nahrbtnika potegnemo preostanek reševalne vrvi in si na njej s pomožno vrvico izdelamo samovarovanje. To naredimo tako, da s pomožno vrvico izdelamo neskončno zanko , jo s pomočjo prusikovega vozla navežemo na reševalno vrv in tik pod vozlom naredimo še en vozel (osmico ali šestico). Pomožno vrvico nato vpletemo v pas (če imamo dovolj vponk z matico, jo lahko tudi vpnemo v vponko z matico).<br />
<br />
Ko končamo z izdelavo samovarovanja, lahko vponko z matico, ki je vpeta v osmičko na reševalni vrvi in v našo manevrsko zanko, prepnemo v center sidrišča in tako poskrbimo za dodatno varovanje.<br>[[Image:Lr samovarovanje KA.jpg|thumb|center|750px|Ureditev samovarovanja (Vir: KA PZS).]] <br />
<br />
<br><br />
<br />
== Reševanje ==<br />
<br />
Postopki reševanja so odvisni od stanja padlega. Preverimo, če padli lahko pomaga pri svojem reševanju in če je poškodovan. <br />
<br />
=== Reševanje s pomočjo padlega ===<br />
<br />
S padlim je soplezalec reševalec vzpostavil kontakt. <br>Padli v razpoko ni huje poškodovan in ne potrebuje pomoči soplezalca, a se sam ne more rešiti. <br />
<br />
==== '''Postopek reševanja''' ====<br />
<br />
*Na konec reševalne vrvi naredimo osmico in jo spustimo do padlega. <br />
*Padli osmico vpne v svoj pas. <br />
*Na rob razpoke pod reševalno vrv namestimo nahrbtnik ali cepin in preprečimo, da bi se vrv med dvigovanjem padlega zarezala v rob razpoke (nahrbtnik ali cepin dodatno zavarujemo – pripnemo ga na obremenjeno vrv ali uporabimo ledni vijak; uporabimo lahko karkoli bo zmanjšalo trenje in preprečilo ugrez vrvi v rob razpoke, npr. pohodno palico, čutaro...). <br />
*Za lažjo izvedbo reševanja lahko sidrišče premaknemo bliže razpoki. Varovalo vpnemo v tisti vozel na varovalni vrvi, ki je najbližje robu razpoke in hkrati dovolj oddaljen, da omogoča varno izvajanje postopkov. Če potrebujemo več reševalne vrvi in imamo dovolj opreme, izdelamo novo sidrišče v snegu/ledu in nanj prenesemo obremenitev. S tem pridobimo nekaj dodatne reševalne vrvi (ko podremo prvotno sidrišče).<br> <br />
*V sidrišče (osnovno ali prestavljeno) samozatezno vpnemo reševalno vrv. Za to uporabimo npr. [[Osnovna plezalna oprema#Naprava_za_varovanje|reverso ali ATC]]. <br />
*Naredimo ([[Reševanje padlega#.C5.A0vicarski_.C5.A1kripec|švicarski]]) [[Reševanje padlega#Enojni_.C5.A1kripec|škripec]], s pomočjo katerega dvignemo padlega soplezalca. Pri izdelavi škripca si pomagamo z obstoječo pomožno vrvico (samovarovanje) na reševalni vrvi ali z uporabo [[Osnovna plezalna oprema#Pri.C5.BEeme|prižem]].&nbsp;Soplezalca potegnemo iz razpoke.<br><br />
<br />
V primeru, da padli v razpoko ni poškodovan in lahko pri reševanju pomaga, poteka reševanje enako do izdelave (švicarskega) škripca. Med samozateznim pritrjevanjem reševalne vrvi v sidrišče si padli s pomočjo pomožnih vrvic in prusikovega vozla na reševalni in varovalni vrvi izdela stopni zanki ter stopi vanju. Nato padli izmenično obremenjuje obe vrvi, reševalec pa&nbsp;izmenično pobira razbremenjeno vrv. Tako padli postopoma pripleza do roba razpoke.<br />
<br />
=== Reševanje brez pomoči padlega<br> ===<br />
<br />
Če soplezalec s padlim ne more vzpostaviti kontakta oziroma je padli huje poškodovan in ne more sodelovati pri reševanju, se mora soplezalec (reševalec) spustiti do padlega. Če je potrebno, mu nudi prvo pomoč. <br />
<br />
==== '''Postopek reševanja''' ====<br />
<br />
*V ledeniško razpoko spustimo reševalno vrv in se pripravimo za spust. Reševalno vrv namestimo v&nbsp;napravo za varovanje&nbsp;in&nbsp;jo vpnemo v manevrsko zanko na pasu, obstoječe samovarovanje (iz pomožne vrvice) pa uporabimo za samovarovanje pri spustu, vendar jo vpnemo '''NAD''' reversom. '''''T'''''<b>''o je IZJEMA in se uporablja le pri reševanju padlega iz ledeniške razpoke!''</b><br />
<br />
[[Image:Lr spust KA.jpg|thumb|center|450px|Spust k ponesrečenemu soplezalcu (Vir: KA PZS).]] <br />
<br />
*Spustimo se do padlega in mu nudimo prvo pomoč, če je to potrebno. <br />
*Padlemu s pasu poberemo vso uporabno opremo. <br />
*Padlega pripnemo v osmico na koncu reševalne vrvi. <br />
*Pripravimo se za dvig. Obremenitev prenesemo na samovarovanje in izpnemo varovalo ter ga namestimo tako, da v eno smer deluje samozatezno. <br />
*Za lažje vzpenjanje po reševalni vrvi naredimo škripec. Vponko vpnemo v že prej pripravljeno zanko na samovarovanju in vanjo vpnemo reševalno vrv.<br />
<br />
[[Image:Lr dvig KA.jpg|thumb|center|750px|Škripec za lažje vzpenjanje (Vir: KA PZS).]] <br />
<br />
*Dvignemo se do roba ledeniške razpoke in razdremo naš škripec za dvig, pri čemer ostane pomožna vrvica pritrjena na reševalno vrv (samovarovanje!). <br />
*Na rob razpoke pod reševalno vrv namestimo nahrbtnik&nbsp;ali kaj podobnega. Tako preprečimo, da bi se vrv zarezala v rob ledeniške razpoke. Nadaljujemo reševanje, kot je opisano v prejšnji točki.<br />
<br />
=== Reševanje v primeru naveze več oseb<br> ===<br />
<br />
V primeru, da je v ledeniški navezi več oseb (tri, štiri, pet), je lahko reševanje bistveno hitrejše. Po zaustavitvi padca in izdelavi sidrišča je padlega pogosto mogoče izvleči iz razpoke ''na horuk''. Če tak postopek ni mogoč, rešujemo, kot je opisano zgoraj. <br></div>Maticekhttps://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Re%C5%A1evanje_iz_ledeni%C5%A1kih_razpok&diff=4220Reševanje iz ledeniških razpok2014-04-14T20:17:14Z<p>Maticek: </p>
<hr />
<div>Ne glede na našo stopnjo izkušenosti in znanja, <span style="line-height: 1.5em;">vedno obstaja</span><span style="line-height: 1.5em;"> možnost padca v ledeniško razpoko. Zato se po ledeniku vedno gibljemo v </span>[[Ledeniška naveza|ledeniški navezi]]<span style="line-height: 1.5em;"> in z </span>[[Oprema za hojo po ledeniku|zahtevano opremo]]<span style="line-height: 1.5em;">, saj&nbsp;</span><span style="line-height: 1.5em;">lahko</span><span style="line-height: 1.5em;">&nbsp;</span><span style="line-height: 1.5em;">le z njo in z znanjem reševanja iz ledeniških razpok uspešno rešimo morebitnega padlega iz razpoke. Reševanje moramo izvesti varno (za nas in za padlega) in v najkrajšem možnem času, saj tako zmanjšamo možnost podhladitve padlega. Temperatura v ledeniških razpokah je znatno nižja od tiste na površju ledenika.&nbsp;</span> <br />
<br />
Priznati je treba, da se velika večina&nbsp;»padcev«&nbsp;konča z udrtjem ene ali obeh nog, pa še takrat se to zgodi le do pasu. V takih primerih brž zavarujemo "padlega" in mu ponudimo pomoč najbližjega alpinista, ki mu pomaga izplezati iz razpoke. Veliko nevarnejša in resnejša pa je situacija, ko alpinist pade v razpoko in obvisi na vrvi. <br />
<br />
Reševanje iz ledeniške razpoke poteka po korakih, ki so v osnovi izpeljani iz letne reševalne tehnike. Ti koraki so večinoma standardni, njihova prednost pa je, da jih lahko prilagajmo resnosti naše situacije in zahtevnosti reševanja. '''Koraki so naslednji: '''<br> <br />
<br />
*zaustavitev padca; <br />
*izdelava sidrišča in prenos obremenitve; <br />
*samovarovanje; <br />
*premik reševalca do roba razpoke in ocena situacije;&nbsp;<br> <br />
*če soplezalca slišimo in ta lahko izpleza sam, ga le varujemo; <br />
*če potrebuje soplezalec pomoč pri dvigu in če ni poškodovan, mu pomagamo z enostavnim ali švicarskim škripcem; <br />
*če je soplezalec poškodovan, se najprej spustimo do njega in ga oskrbimo; <br />
*dvig reševalca iz razpoke; <br />
*premik sidrišča; <br />
*dvig padlega soplezalca. <br><br />
<br />
<u>'''Pri reševanju upoštevajmo naslednja pravila:&nbsp;'''</u>'''<br>''' <br />
<br />
*'''sidrišča morajo biti popolnoma zanesljiva –&nbsp;po potrebi jih dodatno utrdimo ali izdelamo dodatna sidrišča;&nbsp;''' <br />
*'''vsi reševalci morajo biti VEDNO samovarovani;&nbsp;''' <br />
*'''reševanje mora potekati hitro in učinkovito. '''<br><br><br />
<br />
== Zaustavitev padca v ledeniško razpoko<br> ==<br />
<br />
Pri padcu člana ledeniške naveze v ledeniško razpoko je treba nujno preprečiti, da bi v razpoko zdrsnila celotna naveza. Padec je potrebno zaustaviti takoj. Pri njihovem zaustavljanju, se člani naveze zanašajo na telesno težo drug drugega, na pripravljenost in sposobnost [[Uporaba cepinov in derez#Zaustavljanje_zdrsa_s_cepinom|ustavljanja s cepinom]]. Če v razpoko pade vodilni, je tak padec veliko laže ustavljati pri vzpenjanju kot pri sestopu, saj nam pri vzpenjanju veliko pomaga že sila teže. <br> <br />
<br />
Plezalec, ki ostane na površju, zadrži padec. Če ga sila padca podre na tla, se mora čimprej postaviti v položaj, ki ga uporabljamo pri zaustavljanju s cepinom. Na ta način zaustavi padec. V pomoč so mu tudi vozli na varovalni vrvi. V zaustavljanje padca vloži vse svoje napore, pomaga si z nogami, koleni, … Ko zaustavi padec, se z rahlo razširjenimi nogami dobro utrdi v sneg. Pazi, da je varovalna vrv med njegovimi nogami, kar poveča njegovo stabilnost in preprečuje prevračanje na stran. Previdno prenese težo z rok in cepina na noge. <br> <br />
<br />
[[Image:Lr zaustavitev-padca.jpg|thumb|center|500px|Zaustavitev padca (Vir: KA PZS).]]<br />
<br />
== Izdelava sidrišča in samovarovanje ==<br />
<br />
Ko je padec zaustavljen, prenesemo obremenitev s pasu na noge in v najkrajšem času izdelamo sidrišče. To storimo s pomočjo cepina ali lednih vijakov – odvisno od podlage. Glej poglavji&nbsp;[[Sidrišča v snegu|sidrišča v snegu]] in [[Sidrišča v ledu|sidrišča v ledu]]. Izogibajmo se izdelave sidrišča z navpično zabitim cepinom!<br> <br />
<br />
V center sidrišča vpnemo vponko z matico s prižemo oziroma machardovim vozlom, s katerim je varovalna vrv pripeta na naš plezalni pas. Tukaj izjemoma vponko z matico, ki jo vpenjamo v sidrišče, pod obremenitvijo odpremo. To lahko naredimo, ker je obremenjena vrv še vedno privezana na pas reševalca z osmico. Nato previdno prenesemo obremenitev na sidrišče. Sidrišče med prenašanjem teže ves čas pozorno opazujemo, da ne bi popustilo. Če opazimo, da popušča, ga dodatno zavarujemo z lednim vijakom, dodatno utrditvijo zakopanega cepina ipd.&nbsp;<br />
<br />
[[Image:Resevanje iz ledeniskih razpok sidrisce ropeman.jpg|thumb|center|400px|V center sidrišča vpnemo vponko z matico, v kateri je manchardov vozel oz. prižema.]] <br />
<br />
V naslednjem koraku lahko kontrolirano vponko z matico, ki je preko osmice pripeta na našo manevrsko zanko, izpnemo iz vponke z matico v centru sidrišča. Pri tem pazimo, da ne izpnemo tudi osmičke ali manevrske zanke in tako ostanemo nezavarovani!<br />
<br />
[[Image:Resevanje iz ledeniskih razpok sidrisce.jpg|thumb|center|400px|Po prenosu obremenitve je reševalec še vedno vpet na reševalno vrv. Previdno lahko izpnemo vponko z matico, ki povezuje osmičko na reševalni vrvi in našo manevrsko zanko, iz vponke z matico v centru sidrišča.]] <br />
<br />
Iz nahrbtnika potegnemo preostanek reševalne vrvi in si na njej s pomožno vrvico izdelamo samovarovanje. To naredimo tako, da s pomožno vrvico izdelamo neskončno zanko , jo s pomočjo prusikovega vozla navežemo na reševalno vrv in tik pod vozlom naredimo še en vozel (osmico ali šestico). Pomožno vrvico nato vpletemo v pas (če imamo dovolj vponk z matico, jo lahko tudi vpnemo v vponko z matico).<br />
<br />
Ko končamo z izdelavo samovarovanja, lahko vponko z matico, ki je vpeta v osmičko na reševalni vrvi in v našo manevrsko zanko, prepnemo v center sidrišča in tako poskrbimo za dodatno varovanje.<br>[[Image:Lr samovarovanje KA.jpg|thumb|center|750px|Ureditev samovarovanja (Vir: KA PZS).]] <br />
<br />
<br><br />
<br />
== Reševanje ==<br />
<br />
Postopki reševanja so odvisni od stanja padlega. Preverimo, če padli lahko pomaga pri svojem reševanju in če je poškodovan. <br />
<br />
=== Reševanje s pomočjo padlega ===<br />
<br />
S padlim je soplezalec reševalec vzpostavil kontakt. <br>Padli v razpoko ni huje poškodovan in ne potrebuje pomoči soplezalca, a se sam ne more rešiti. <br />
<br />
==== '''Postopek reševanja''' ====<br />
<br />
*Na konec reševalne vrvi naredimo osmico in jo spustimo do padlega. <br />
*Padli osmico vpne v svoj pas. <br />
*Na rob razpoke pod reševalno vrv namestimo nahrbtnik ali cepin in preprečimo, da bi se vrv med dvigovanjem padlega zarezala v rob razpoke (nahrbtnik ali cepin dodatno zavarujemo – pripnemo ga na obremenjeno vrv ali uporabimo ledni vijak; uporabimo lahko karkoli bo zmanjšalo trenje in preprečilo ugrez vrvi v rob razpoke, npr. pohodno palico, čutaro...). <br />
*Za lažjo izvedbo reševanja lahko sidrišče premaknemo bliže razpoki. Varovalo vpnemo v tisti vozel na varovalni vrvi, ki je najbližje robu razpoke in hkrati dovolj oddaljen, da omogoča varno izvajanje postopkov. Če potrebujemo več reševalne vrvi in imamo dovolj opreme, izdelamo novo sidrišče v snegu/ledu in nanj prenesemo obremenitev. S tem pridobimo nekaj dodatne reševalne vrvi (ko podremo prvotno sidrišče).<br> <br />
*V sidrišče (osnovno ali prestavljeno) samozatezno vpnemo reševalno vrv. Za to uporabimo npr. [[Osnovna plezalna oprema#Naprava_za_varovanje|reverso ali ATC]]. <br />
*Naredimo ([[Reševanje padlega#.C5.A0vicarski_.C5.A1kripec|švicarski]]) [[Reševanje padlega#Enojni_.C5.A1kripec|škripec]], s pomočjo katerega dvignemo padlega soplezalca. Pri izdelavi škripca si pomagamo z obstoječo pomožno vrvico (samovarovanje) na reševalni vrvi ali z uporabo [[Osnovna plezalna oprema#Pri.C5.BEeme|prižem]].&nbsp;Soplezalca potegnemo iz razpoke.<br />
<br />
<br><br />
<br />
V primeru, da padli v razpoko ni poškodovan in lahko pri reševanju pomaga, poteka reševanje enako do izdelave (švicarskega) škripca. Med samozateznim pritrjevanjem reševalne vrvi v sidrišče si padli s pomočjo pomožnih vrvic in prusikovega vozla na reševalni in varovalni vrvi izdela stopni zanki ter stopi vanju. Nato padli izmenično obremenjuje obe vrvi, reševalec pa&nbsp;izmenično pobira razbremenjeno vrv. Tako padli postopoma pripleza do roba razpoke.<br />
<br />
=== Reševanje brez pomoči padlega<br> ===<br />
<br />
Če soplezalec s padlim ne more vzpostaviti kontakta oziroma je padli huje poškodovan in ne more sodelovati pri reševanju, se mora soplezalec (reševalec) spustiti do padlega. Če je potrebno, mu nudi prvo pomoč. <br />
<br />
==== '''Postopek reševanja''' ====<br />
<br />
*V ledeniško razpoko spustimo reševalno vrv in se pripravimo za spust. Reševalno vrv namestimo v&nbsp;napravo za varovanje&nbsp;in&nbsp;jo vpnemo v manevrsko zanko na pasu, obstoječe samovarovanje (iz pomožne vrvice) pa uporabimo za samovarovanje pri spustu, vendar jo vpnemo '''NAD''' reversom. '''''T'''''<b>''o je IZJEMA in se uporablja le pri reševanju padlega iz ledeniške razpoke!''</b><br />
<br />
[[Image:Lr spust KA.jpg|thumb|center|450px|Spust k ponesrečenemu soplezalcu (Vir: KA PZS).]] <br />
<br />
*Spustimo se do padlega in mu nudimo prvo pomoč, če je to potrebno. <br />
*Padlemu s pasu poberemo vso uporabno opremo. <br />
*Padlega pripnemo v osmico na koncu reševalne vrvi. <br />
*Pripravimo se za dvig. Obremenitev prenesemo na samovarovanje in izpnemo varovalo ter ga namestimo tako, da v eno smer deluje samozatezno. <br />
*Za lažje vzpenjanje po reševalni vrvi naredimo škripec. Vponko vpnemo v že prej pripravljeno zanko na samovarovanju in vanjo vpnemo reševalno vrv.<br />
<br />
[[Image:Lr dvig KA.jpg|thumb|center|750px|Škripec za lažje vzpenjanje (Vir: KA PZS).]] <br />
<br />
*Dvignemo se do roba ledeniške razpoke in razdremo naš škripec za dvig, pri čemer ostane pomožna vrvica pritrjena na reševalno vrv (samovarovanje!). <br />
*Na rob razpoke pod reševalno vrv namestimo nahrbtnik&nbsp;ali kaj podobnega. Tako preprečimo, da bi se vrv zarezala v rob ledeniške razpoke. Nadaljujemo reševanje, kot je opisano v prejšnji točki.<br />
<br />
=== Reševanje v primeru naveze več oseb<br> ===<br />
<br />
V primeru, da je v ledeniški navezi več oseb (tri, štiri, pet), je lahko reševanje bistveno hitrejše. Po zaustavitvi padca in izdelavi sidrišča je padlega pogosto mogoče izvleči iz razpoke ''na horuk''. Če tak postopek ni mogoč, rešujemo, kot je opisano zgoraj. <br></div>Maticekhttps://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Re%C5%A1evanje_iz_ledeni%C5%A1kih_razpok&diff=4209Reševanje iz ledeniških razpok2014-04-14T06:17:29Z<p>Maticek: </p>
<hr />
<div>Ne glede na našo stopnjo izkušenosti in znanja, <span style="line-height: 1.5em;">vedno obstaja</span><span style="line-height: 1.5em;"> možnost padca v ledeniško razpoko. Zato se po ledeniku vedno gibljemo v </span>[[Ledeniška naveza|ledeniški navezi]]<span style="line-height: 1.5em;"> in z </span>[[Oprema za hojo po ledeniku|zahtevano opremo]]<span style="line-height: 1.5em;">, saj&nbsp;</span><span style="line-height: 1.5em;">lahko</span><span style="line-height: 1.5em;">&nbsp;</span><span style="line-height: 1.5em;">le z njo in z znanjem reševanja iz ledeniških razpok uspešno rešimo morebitnega padlega iz razpoke. Reševanje moramo izvesti varno (za nas in za padlega) in v najkrajšem možnem času, saj tako zmanjšamo možnost podhladitve padlega. Temperatura v ledeniških razpokah je znatno nižja od tiste na površju ledenika.&nbsp;</span> <br />
<br />
Priznati je treba, da se velika večina&nbsp;»padcev«&nbsp;konča z udrtjem ene ali obeh nog, pa še takrat se to zgodi le do pasu. V takih primerih brž zavarujemo "padlega" in mu ponudimo pomoč najbližjega alpinista, ki mu pomaga izplezati iz razpoke. Veliko nevarnejša in resnejša pa je situacija, ko alpinist pade v razpoko in obvisi na vrvi. <br />
<br />
Reševanje iz ledeniške razpoke poteka po korakih, ki so v osnovi izpeljani iz letne reševalne tehnike. Ti koraki so večinoma standardni, njihova prednost pa je, da jih lahko prilagajmo resnosti naše situacije in zahtevnosti reševanja. '''Koraki so naslednji: '''<br> <br />
<br />
*zaustavitev padca; <br />
*izdelava sidrišča in prenos obremenitve; <br />
*samovarovanje; <br />
*premik reševalca do roba razpoke in ocena situacije;&nbsp;<br> <br />
*če soplezalca slišimo in ta lahko izpleza sam, ga le varujemo; <br />
*če potrebuje soplezalec pomoč pri dvigu in če ni poškodovan, mu pomagamo z enostavnim ali švicarskim škripcem; <br />
*če je soplezalec poškodovan, se najprej spustimo do njega in ga oskrbimo; <br />
*dvig reševalca iz razpoke; <br />
*premik sidrišča; <br />
*dvig padlega soplezalca. <br><br />
<br />
<u>'''Pri reševanju upoštevajmo naslednja pravila:&nbsp;'''</u>'''<br>''' <br />
<br />
*'''sidrišča morajo biti popolnoma zanesljiva –&nbsp;po potrebi jih dodatno utrdimo ali izdelamo dodatna sidrišča;&nbsp;''' <br />
*'''vsi reševalci morajo biti VEDNO samovarovani;&nbsp;''' <br />
*'''reševanje mora potekati hitro in učinkovito. '''<br><br><br />
<br />
== Zaustavitev padca v ledeniško razpoko<br> ==<br />
<br />
Pri padcu člana ledeniške naveze v ledeniško razpoko je treba nujno preprečiti, da bi v razpoko zdrsnila celotna naveza. Padec je potrebno zaustaviti takoj. Pri njihovem zaustavljanju, se člani naveze zanašajo na telesno težo drug drugega, na pripravljenost in sposobnost [[Uporaba cepinov in derez#Zaustavljanje_zdrsa_s_cepinom|ustavljanja s cepinom]]. Če v razpoko pade vodilni, je tak padec veliko laže ustavljati pri vzpenjanju kot pri sestopu, saj nam pri vzpenjanju veliko pomaga že sila teže. <br> <br />
<br />
Plezalec, ki ostane na površju, zadrži padec. Če ga sila padca podre na tla, se mora čimprej postaviti v položaj, ki ga uporabljamo pri zaustavljanju s cepinom. Na ta način zaustavi padec. V pomoč so mu tudi vozli na varovalni vrvi. V zaustavljanje padca vloži vse svoje napore, pomaga si z nogami, koleni, … Ko zaustavi padec, se z rahlo razširjenimi nogami dobro utrdi v sneg. Pazi, da je varovalna vrv med njegovimi nogami, kar poveča njegovo stabilnost in preprečuje prevračanje na stran. Previdno prenese težo z rok in cepina na noge. <br> <br />
<br />
[[Image:Lr zaustavitev-padca.jpg|thumb|center|500px|Zaustavitev padca (Vir: KA PZS).]]<br />
<br />
== Izdelava sidrišča in samovarovanje ==<br />
<br />
Ko je padec zaustavljen, prenesemo obremenitev s pasu na noge in v najkrajšem času izdelamo sidrišče. To storimo s pomočjo cepina ali lednih vijakov – odvisno od podlage. Glej poglavji&nbsp;[[Sidrišča v snegu|sidrišča v snegu]] in [[Sidrišča v ledu|sidrišča v ledu]]. Izogibajmo se izdelave sidrišča z navpično zabitim cepinom!<br> <br />
<br />
V center sidrišča vpnemo vponko z matico s prižemo oziroma machardovim vozlom, s katerim je varovalna vrv pripeta na naš plezalni pas. Tukaj izjemoma vponko z matico, ki jo vpenjamo v sidrišče, pod obremenitvijo odpremo. To lahko naredimo, ker je obremenjena vrv še vedno privezana na pas reševalca z osmico. Nato previdno prenesemo obremenitev na sidrišče. Sidrišče med prenašanjem teže ves čas pozorno opazujemo, da ne bi popustilo. Če opazimo, da popušča, ga dodatno zavarujemo z lednim vijakom, dodatno utrditvijo zakopanega cepina ipd. Vrv v sidrišče še dodatno pritrdimo z osmico ali bičevim vozlom, ki ga izdelamo na neobremenjenem pramenu vrvi (reševalna vrv) tako, da je vrv do dodatnega varovanja ohlapna. Dodatno varovanje naredimo z vponko z matico. <br />
<br />
[[Image:Resevanje iz ledeniskih razpok sidrisce ropeman.jpg|thumb|center|400px|V center sidrišča vpnemo vponko z matico, v kateri je manchardov vozel oz. prižema.]] <br />
<br />
[[Image:Resevanje iz ledeniskih razpok sidrisce.jpg|thumb|center|400px|Po prenosu obremenitve je reševalec še vedno vpet na reševalno vrv. Nujno mora pred nadaljnjim reševanjem izdelati dodatno varovanje, kjer reševalno vrv z bičevim vozlom ali osmico vpne v center sidrišča.]] <br />
<br />
<br> <br />
<br />
Iz nahrbtnika potegnemo preostanek reševalne vrvi in si na njej s pomožno vrvico izdelamo samovarovanje. To naredimo tako, da s pomožno vrvico izdelamo neskončno zanko (dolžine okrog 60 cm), jo s pomočjo prusikovega vozla navežemo na reševalno vrv in tik pod vozlom naredimo še en vozel (osmico ali šestico). Pomožno vrvico nato vpnemo v pas in hkrati izpnemo varovalno vrv. <br>[[Image:Lr samovarovanje KA.jpg|thumb|center|750px|Ureditev samovarovanja (Vir: KA PZS).]] <br />
<br />
<br><br />
<br />
== Reševanje ==<br />
<br />
Postopki reševanja so odvisni od stanja padlega. Preverimo, če padli lahko pomaga pri svojem reševanju in če je poškodovan. <br />
<br />
=== Reševanje s pomočjo padlega ===<br />
<br />
S padlim je soplezalec reševalec vzpostavil kontakt. <br>Padli v razpoko ni huje poškodovan in ne potrebuje pomoči soplezalca, a se sam ne more rešiti. <br />
<br />
==== '''Postopek reševanja''' ====<br />
<br />
*Na konec reševalne vrvi naredimo osmico in jo spustimo do padlega. <br />
*Padli osmico vpne v svoj pas. <br />
*Na rob razpoke pod reševalno vrv namestimo nahrbtnik ali cepin in preprečimo, da bi se vrv med dvigovanjem padlega zarezala v rob razpoke (nahrbtnik ali cepin dodatno zavarujemo – pripnemo ga na obremenjeno vrv ali uporabimo ledni vijak; uporabimo lahko karkoli bo zmanjšalo trenje in preprečilo ugrez vrvi v rob razpoke, npr. pohodno palico, čutaro...). <br />
*Za lažjo izvedbo reševanja lahko sidrišče premaknemo bliže razpoki. Varovalo vpnemo v tisti vozel na varovalni vrvi, ki je najbližje robu razpoke in hkrati dovolj oddaljen, da omogoča varno izvajanje postopkov. Če potrebujemo več reševalne vrvi in imamo dovolj opreme, izdelamo novo sidrišče v snegu/ledu in nanj prenesemo obremenitev. S tem pridobimo nekaj dodatne reševalne vrvi (ko podremo prvotno sidrišče).<br> <br />
*V sidrišče (osnovno ali prestavljeno) samozatezno vpnemo reševalno vrv. Za to uporabimo npr. [[Osnovna plezalna oprema#Naprava_za_varovanje|reverso ali ATC]]. <br />
*Naredimo ([[Reševanje padlega#.C5.A0vicarski_.C5.A1kripec|švicarski]]) [[Reševanje padlega#Enojni_.C5.A1kripec|škripec]], s pomočjo katerega dvignemo padlega soplezalca. Pri izdelavi škripca si pomagamo z obstoječo pomožno vrvico (samovarovanje) na reševalni vrvi ali z uporabo [[Osnovna plezalna oprema#Pri.C5.BEeme|prižem]].&nbsp;Soplezalca potegnemo iz razpoke.<br />
<br />
<br><br />
<br />
V primeru, da padli v razpoko ni poškodovan in lahko pri reševanju pomaga, poteka reševanje enako do izdelave (švicarskega) škripca. Med samozateznim pritrjevanjem reševalne vrvi v sidrišče si padli s pomočjo pomožnih vrvic in prusikovega vozla na reševalni in varovalni vrvi izdela stopni zanki ter stopi vanju. Nato padli izmenično obremenjuje obe vrvi, reševalec pa&nbsp;izmenično pobira razbremenjeno vrv. Tako padli postopoma pripleza do roba razpoke.<br />
<br />
=== Reševanje brez pomoči padlega<br> ===<br />
<br />
Če soplezalec s padlim ne more vzpostaviti kontakta oziroma je padli huje poškodovan in ne more sodelovati pri reševanju, se mora soplezalec (reševalec) spustiti do padlega. Če je potrebno, mu nudi prvo pomoč. <br />
<br />
==== '''Postopek reševanja''' ====<br />
<br />
*V ledeniško razpoko spustimo reševalno vrv in se pripravimo za spust. Reševalno vrv namestimo v&nbsp;napravo za varovanje&nbsp;in&nbsp;jo vpnemo v manevrsko zanko na pasu, obstoječe samovarovanje (iz pomožne vrvice) pa uporabimo za samovarovanje pri spustu, vendar jo vpnemo '''NAD''' reversom. '''''T'''''<b>''o je IZJEMA in se uporablja le pri reševanju padlega iz ledeniške razpoke!''</b><br />
<br />
[[Image:Lr spust KA.jpg|thumb|center|450px|Spust k ponesrečenemu soplezalcu (Vir: KA PZS).]] <br />
<br />
*Spustimo se do padlega in mu nudimo prvo pomoč, če je to potrebno. <br />
*Padlemu s pasu poberemo vso uporabno opremo. <br />
*Padlega pripnemo v osmico na koncu reševalne vrvi. <br />
*Pripravimo se za dvig. Obremenitev prenesemo na samovarovanje in izpnemo varovalo ter ga namestimo tako, da v eno smer deluje samozatezno. <br />
*Za lažje vzpenjanje po reševalni vrvi naredimo škripec. Vponko vpnemo v že prej pripravljeno zanko na samovarovanju in vanjo vpnemo reševalno vrv.<br />
<br />
[[Image:Lr dvig KA.jpg|thumb|center|750px|Škripec za lažje vzpenjanje (Vir: KA PZS).]] <br />
<br />
*Dvignemo se do roba ledeniške razpoke in razdremo naš škripec za dvig, pri čemer ostane pomožna vrvica pritrjena na reševalno vrv (samovarovanje!). <br />
*Na rob razpoke pod reševalno vrv namestimo nahrbtnik&nbsp;ali kaj podobnega. Tako preprečimo, da bi se vrv zarezala v rob ledeniške razpoke. Nadaljujemo reševanje, kot je opisano v prejšnji točki.<br />
<br />
=== Reševanje v primeru naveze več oseb<br> ===<br />
<br />
V primeru, da je v ledeniški navezi več oseb (tri, štiri, pet), je lahko reševanje bistveno hitrejše. Po zaustavitvi padca in izdelavi sidrišča je padlega pogosto mogoče izvleči iz razpoke ''na horuk''. Če tak postopek ni mogoč, rešujemo, kot je opisano zgoraj. <br></div>Maticekhttps://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Re%C5%A1evanje_iz_ledeni%C5%A1kih_razpok&diff=4208Reševanje iz ledeniških razpok2014-04-13T21:54:03Z<p>Maticek: </p>
<hr />
<div>Ne glede na našo stopnjo izkušenosti in znanja, <span style="line-height: 1.5em;">vedno obstaja</span><span style="line-height: 1.5em;"> možnost padca v ledeniško razpoko. Zato se po ledeniku vedno gibljemo v </span>[[Ledeniška naveza|ledeniški navezi]]<span style="line-height: 1.5em;"> in z </span>[[Oprema za hojo po ledeniku|zahtevano opremo]]<span style="line-height: 1.5em;">, saj&nbsp;</span><span style="line-height: 1.5em;">lahko</span><span style="line-height: 1.5em;">&nbsp;</span><span style="line-height: 1.5em;">le z njo in z znanjem reševanja iz ledeniških razpok uspešno rešimo morebitnega padlega iz razpoke. Reševanje moramo izvesti varno (za nas in za padlega) in v najkrajšem možnem času, saj tako zmanjšamo možnost podhladitve padlega. Temperatura v ledeniških razpokah je znatno nižja od tiste na površju ledenika.&nbsp;</span> <br />
<br />
Priznati je treba, da se velika večina&nbsp;»padcev«&nbsp;konča z udrtjem ene ali obeh nog, pa še takrat se to zgodi le do pasu. V takih primerih brž zavarujemo "padlega" in mu ponudimo pomoč najbližjega alpinista, ki mu pomaga izplezati iz razpoke. Veliko nevarnejša in resnejša pa je situacija, ko alpinist pade v razpoko in obvisi na vrvi. <br />
<br />
Reševanje iz ledeniške razpoke poteka po korakih, ki so v osnovi izpeljani iz letne reševalne tehnike. Ti koraki so večinoma standardni, njihova prednost pa je, da jih lahko prilagajmo resnosti naše situacije in zahtevnosti reševanja. '''Koraki so naslednji: '''<br> <br />
<br />
*zaustavitev padca; <br />
*izdelava sidrišča in prenos obremenitve; <br />
*samovarovanje; <br />
*premik reševalca do roba razpoke in ocena situacije;&nbsp;<br> <br />
*če soplezalca slišimo in ta lahko izpleza sam, ga le varujemo; <br />
*če potrebuje soplezalec pomoč pri dvigu in če ni poškodovan, mu pomagamo z enostavnim ali švicarskim škripcem; <br />
*če je soplezalec poškodovan, se najprej spustimo do njega in ga oskrbimo; <br />
*dvig reševalca iz razpoke; <br />
*premik sidrišča; <br />
*dvig padlega soplezalca. <br><br />
<br />
<u>'''Pri reševanju upoštevajmo naslednja pravila:&nbsp;'''</u>'''<br>''' <br />
<br />
*'''sidrišča morajo biti popolnoma zanesljiva –&nbsp;po potrebi jih dodatno utrdimo ali izdelamo dodatna sidrišča;&nbsp;''' <br />
*'''vsi reševalci morajo biti VEDNO samovarovani;&nbsp;''' <br />
*'''reševanje mora potekati hitro in učinkovito. '''<br><br><br />
<br />
== Zaustavitev padca v ledeniško razpoko<br> ==<br />
<br />
Pri padcu člana ledeniške naveze v ledeniško razpoko je treba nujno preprečiti, da bi v razpoko zdrsnila celotna naveza. Padec je potrebno zaustaviti takoj. Pri njihovem zaustavljanju, se člani naveze zanašajo na telesno težo drug drugega, na pripravljenost in sposobnost [[Uporaba cepinov in derez#Zaustavljanje_zdrsa_s_cepinom|ustavljanja s cepinom]]. Če v razpoko pade vodilni, je tak padec veliko laže ustavljati pri vzpenjanju kot pri sestopu, saj nam pri vzpenjanju veliko pomaga že sila teže. <br> <br />
<br />
Plezalec, ki ostane na površju, zadrži padec. Če ga sila padca podre na tla, se mora čimprej postaviti v položaj, ki ga uporabljamo pri zaustavljanju s cepinom. Na ta način zaustavi padec. V pomoč so mu tudi vozli na varovalni vrvi. V zaustavljanje padca vloži vse svoje napore, pomaga si z nogami, koleni, … Ko zaustavi padec, se z rahlo razširjenimi nogami dobro utrdi v sneg. Pazi, da je varovalna vrv med njegovimi nogami, kar poveča njegovo stabilnost in preprečuje prevračanje na stran. Previdno prenese težo z rok in cepina na noge. <br> <br />
<br />
[[Image:Lr zaustavitev-padca.jpg|thumb|center|500px|Zaustavitev padca (Vir: KA PZS).]]<br />
<br />
== Izdelava sidrišča in samovarovanje ==<br />
<br />
Ko je padec zaustavljen, prenesemo obremenitev s pasu na noge in v najkrajšem času izdelamo sidrišče. To storimo s pomočjo cepina ali lednih vijakov – odvisno od podlage. Glej poglavji&nbsp;[[Sidrišča v snegu|sidrišča v snegu]] in [[Sidrišča v ledu|sidrišča v ledu]]. Izogibajmo se izdelave sidrišča z navpično zabitim cepinom!<br> <br />
<br />
V center sidrišča vpnemo vponko z matico s prižemo oziroma machardovim vozlom, s katerim je varovalna vrv pripeta na naš plezalni pas. Tukaj izjemoma vponko z matico, ki jo vpenjamo v sidrišče, pod obremenitvijo odpremo. To lahko naredimo, ker je obremenjena vrv še vedno privezana na pas reševalca z osmico. Nato previdno prenesemo obremenitev na sidrišče. Sidrišče med prenašanjem teže ves čas pozorno opazujemo, da ne bi popustilo. Če opazimo, da popušča, ga dodatno zavarujemo z lednim vijakom, dodatno utrditvijo zakopanega cepina ipd. Vrv v sidrišče še dodatno pritrdimo z osmico ali bičevim vozlom, ki ga izdelamo na neobremenjenem pramenu vrvi (reševalna vrv) tako, da je vrv do dodatnega varovanja ohlapna. Dodatno varovanje naredimo z vponko z matico. <br />
<br />
[[Image:Resevanje iz ledeniskih razpok sidrisce ropeman.jpg|thumb|center|400px|V center sidrišča vpnemo vponko z matico, v kateri je manchardov vozel oz. prižema.]] <br />
<br />
[[Image:Resevanje iz ledeniskih razpok sidrisce.jpg|thumb|center|400px|Po prenosu obremenitve je reševalec še vedno vpet na reševalno vrv. Nujno mora pred nadaljnjim reševanjem izdelati dodatno varovanje, kjer reševalno vrv z bičevim vozlom vpne v center sidrišča.]] <br />
<br />
<br> <br />
<br />
Iz nahrbtnika potegnemo preostanek reševalne vrvi in si na njej s pomožno vrvico izdelamo samovarovanje. To naredimo tako, da s pomožno vrvico izdelamo neskončno zanko (dolžine okrog 60 cm), jo s pomočjo prusikovega vozla navežemo na reševalno vrv in tik pod vozlom naredimo še en vozel (osmico ali šestico). Pomožno vrvico nato vpnemo v pas in hkrati izpnemo varovalno vrv. <br>[[Image:Lr samovarovanje KA.jpg|thumb|center|750px|Ureditev samovarovanja (Vir: KA PZS).]] <br />
<br />
<br><br />
<br />
== Reševanje ==<br />
<br />
Postopki reševanja so odvisni od stanja padlega. Preverimo, če padli lahko pomaga pri svojem reševanju in če je poškodovan. <br />
<br />
=== Reševanje s pomočjo padlega ===<br />
<br />
S padlim je soplezalec reševalec vzpostavil kontakt. <br>Padli v razpoko ni huje poškodovan in ne potrebuje pomoči soplezalca, a se sam ne more rešiti. <br />
<br />
==== '''Postopek reševanja''' ====<br />
<br />
*Na konec reševalne vrvi naredimo osmico in jo spustimo do padlega. <br />
*Padli osmico vpne v svoj pas. <br />
*Na rob razpoke pod reševalno vrv namestimo nahrbtnik ali cepin in preprečimo, da bi se vrv med dvigovanjem padlega zarezala v rob razpoke (nahrbtnik ali cepin dodatno zavarujemo – pripnemo ga na obremenjeno vrv ali uporabimo ledni vijak; uporabimo lahko karkoli bo zmanjšalo trenje in preprečilo ugrez vrvi v rob razpoke, npr. pohodno palico, čutaro...). <br />
*Za lažjo izvedbo reševanja lahko sidrišče premaknemo bliže razpoki. Varovalo vpnemo v tisti vozel na varovalni vrvi, ki je najbližje robu razpoke in hkrati dovolj oddaljen, da omogoča varno izvajanje postopkov. Če potrebujemo več reševalne vrvi in imamo dovolj opreme, izdelamo novo sidrišče v snegu/ledu in nanj prenesemo obremenitev. S tem pridobimo nekaj dodatne reševalne vrvi (ko podremo prvotno sidrišče).<br> <br />
*V sidrišče (osnovno ali prestavljeno) samozatezno vpnemo reševalno vrv. Za to uporabimo npr. [[Osnovna plezalna oprema#Naprava_za_varovanje|reverso ali ATC]]. <br />
*Naredimo ([[Reševanje padlega#.C5.A0vicarski_.C5.A1kripec|švicarski]]) [[Reševanje padlega#Enojni_.C5.A1kripec|škripec]], s pomočjo katerega dvignemo padlega soplezalca. Pri izdelavi škripca si pomagamo z obstoječo pomožno vrvico (samovarovanje) na reševalni vrvi ali z uporabo [[Osnovna plezalna oprema#Pri.C5.BEeme|prižem]].&nbsp;Soplezalca potegnemo iz razpoke.<br />
<br />
<br><br />
<br />
V primeru, da padli v razpoko ni poškodovan in lahko pri reševanju pomaga, poteka reševanje enako do izdelave (švicarskega) škripca. Med samozateznim pritrjevanjem reševalne vrvi v sidrišče si padli s pomočjo pomožnih vrvic in prusikovega vozla na reševalni in varovalni vrvi izdela stopni zanki ter stopi vanju. Nato padli izmenično obremenjuje obe vrvi, reševalec pa&nbsp;izmenično pobira razbremenjeno vrv. Tako padli postopoma pripleza do roba razpoke.<br />
<br />
=== Reševanje brez pomoči padlega<br> ===<br />
<br />
Če soplezalec s padlim ne more vzpostaviti kontakta oziroma je padli huje poškodovan in ne more sodelovati pri reševanju, se mora soplezalec (reševalec) spustiti do padlega. Če je potrebno, mu nudi prvo pomoč. <br />
<br />
==== '''Postopek reševanja''' ====<br />
<br />
*V ledeniško razpoko spustimo reševalno vrv in se pripravimo za spust. Reševalno vrv namestimo v&nbsp;napravo za varovanje&nbsp;in&nbsp;jo vpnemo v manevrsko zanko na pasu, obstoječe samovarovanje (iz pomožne vrvice) pa uporabimo za samovarovanje pri spustu, vendar jo vpnemo '''NAD''' reversom. '''''T'''''<b>''o je IZJEMA in se uporablja le pri reševanju padlega iz ledeniške razpoke!''</b><br />
<br />
[[Image:Lr spust KA.jpg|thumb|center|450px|Spust k ponesrečenemu soplezalcu (Vir: KA PZS).]] <br />
<br />
*Spustimo se do padlega in mu nudimo prvo pomoč, če je to potrebno. <br />
*Padlemu s pasu poberemo vso uporabno opremo. <br />
*Padlega pripnemo v osmico na koncu reševalne vrvi. <br />
*Pripravimo se za dvig. Obremenitev prenesemo na samovarovanje in izpnemo varovalo ter ga namestimo tako, da v eno smer deluje samozatezno. <br />
*Za lažje vzpenjanje po reševalni vrvi naredimo škripec. Vponko vpnemo v že prej pripravljeno zanko na samovarovanju in vanjo vpnemo reševalno vrv.<br />
<br />
[[Image:Lr dvig KA.jpg|thumb|center|750px|Škripec za lažje vzpenjanje (Vir: KA PZS).]] <br />
<br />
*Dvignemo se do roba ledeniške razpoke in razdremo naš škripec za dvig, pri čemer ostane pomožna vrvica pritrjena na reševalno vrv (samovarovanje!). <br />
*Na rob razpoke pod reševalno vrv namestimo nahrbtnik&nbsp;ali kaj podobnega. Tako preprečimo, da bi se vrv zarezala v rob ledeniške razpoke. Nadaljujemo reševanje, kot je opisano v prejšnji točki.<br />
<br />
=== Reševanje v primeru naveze več oseb<br> ===<br />
<br />
V primeru, da je v ledeniški navezi več oseb (tri, štiri, pet), je lahko reševanje bistveno hitrejše. Po zaustavitvi padca in izdelavi sidrišča je padlega pogosto mogoče izvleči iz razpoke ''na horuk''. Če tak postopek ni mogoč, rešujemo, kot je opisano zgoraj. <br></div>Maticekhttps://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Re%C5%A1evanje_iz_ledeni%C5%A1kih_razpok&diff=4204Reševanje iz ledeniških razpok2014-04-13T21:48:11Z<p>Maticek: </p>
<hr />
<div>Ne glede na našo stopnjo izkušenosti in znanja, <span style="line-height: 1.5em;">vedno obstaja</span><span style="line-height: 1.5em;"> možnost padca v ledeniško razpoko. Zato se po ledeniku vedno gibljemo v </span>[[Ledeniška naveza|ledeniški navezi]]<span style="line-height: 1.5em;"> in z </span>[[Oprema za hojo po ledeniku|zahtevano opremo]]<span style="line-height: 1.5em;">, saj&nbsp;</span><span style="line-height: 1.5em;">lahko</span><span style="line-height: 1.5em;">&nbsp;</span><span style="line-height: 1.5em;">le z njo in z znanjem reševanja iz ledeniških razpok uspešno rešimo morebitnega padlega iz razpoke. Reševanje moramo izvesti varno (za nas in za padlega) in v najkrajšem možnem času, saj tako zmanjšamo možnost podhladitve padlega. Temperatura v ledeniških razpokah je znatno nižja od tiste na površju ledenika.&nbsp;</span> <br />
<br />
Priznati je treba, da se velika večina&nbsp;»padcev«&nbsp;konča z udrtjem ene ali obeh nog, pa še takrat se to zgodi le do pasu. V takih primerih brž zavarujemo "padlega" in mu ponudimo pomoč najbližjega alpinista, ki mu pomaga izplezati iz razpoke. Veliko nevarnejša in resnejša pa je situacija, ko alpinist pade v razpoko in obvisi na vrvi. <br />
<br />
Reševanje iz ledeniške razpoke poteka po korakih, ki so v osnovi izpeljani iz letne reševalne tehnike. Ti koraki so večinoma standardni, njihova prednost pa je, da jih lahko prilagajmo resnosti naše situacije in zahtevnosti reševanja. '''Koraki so naslednji: '''<br> <br />
<br />
*zaustavitev padca; <br />
*izdelava sidrišča in prenos obremenitve; <br />
*samovarovanje; <br />
*premik reševalca do roba razpoke in ocena situacije;&nbsp;<br> <br />
*če soplezalca slišimo in ta lahko izpleza sam, ga le varujemo; <br />
*če potrebuje soplezalec pomoč pri dvigu in če ni poškodovan, mu pomagamo z enostavnim ali švicarskim škripcem; <br />
*če je soplezalec poškodovan, se najprej spustimo do njega in ga oskrbimo; <br />
*dvig reševalca iz razpoke; <br />
*premik sidrišča; <br />
*dvig padlega soplezalca. <br><br />
<br />
<u>'''Pri reševanju upoštevajmo naslednja pravila:&nbsp;'''</u>'''<br>''' <br />
<br />
*'''sidrišča morajo biti popolnoma zanesljiva –&nbsp;po potrebi jih dodatno utrdimo ali izdelamo dodatna sidrišča;&nbsp;''' <br />
*'''vsi reševalci morajo biti VEDNO samovarovani;&nbsp;''' <br />
*'''reševanje mora potekati hitro in učinkovito. '''<br><br><br />
<br />
== Zaustavitev padca v ledeniško razpoko<br> ==<br />
<br />
Pri padcu člana ledeniške naveze v ledeniško razpoko je treba nujno preprečiti, da bi v razpoko zdrsnila celotna naveza. Padec je potrebno zaustaviti takoj. Pri njihovem zaustavljanju, se člani naveze zanašajo na telesno težo drug drugega, na pripravljenost in sposobnost [[Uporaba cepinov in derez#Zaustavljanje_zdrsa_s_cepinom|ustavljanja s cepinom]]. Če v razpoko pade vodilni, je tak padec veliko laže ustavljati pri vzpenjanju kot pri sestopu, saj nam pri vzpenjanju veliko pomaga že sila teže. <br> <br />
<br />
Plezalec, ki ostane na površju, zadrži padec. Če ga sila padca podre na tla, se mora čimprej postaviti v položaj, ki ga uporabljamo pri zaustavljanju s cepinom. Na ta način zaustavi padec. V pomoč so mu tudi vozli na varovalni vrvi. V zaustavljanje padca vloži vse svoje napore, pomaga si z nogami, koleni, … Ko zaustavi padec, se z rahlo razširjenimi nogami dobro utrdi v sneg. Pazi, da je varovalna vrv med njegovimi nogami, kar poveča njegovo stabilnost in preprečuje prevračanje na stran. Previdno prenese težo z rok in cepina na noge. <br> <br />
<br />
[[Image:Lr zaustavitev-padca.jpg|thumb|center|500px|Zaustavitev padca (Vir: KA PZS).]]<br />
<br />
== Izdelava sidrišča in samovarovanje ==<br />
<br />
Ko je padec zaustavljen, prenesemo obremenitev s pasu na noge in v najkrajšem času izdelamo sidrišče. To storimo s pomočjo cepina ali lednih vijakov – odvisno od podlage. Glej poglavji&nbsp;[[Sidrišča v snegu|sidrišča v snegu]] in [[Sidrišča v ledu|sidrišča v ledu]]. Izogibajmo se izdelave sidrišča z navpično zabitim cepinom!<br> <br />
<br />
V center sidrišča vpnemo vponko z matico s prižemo oziroma machardovim vozlom, s katerim je varovalna vrv pripeta na naš plezalni pas. Tukaj izjemoma vponko z matico, ki jo vpenjamo v sidrišče, pod obremenitvijo odpremo. To lahko naredimo, ker je obremenjena vrv še vedno privezana na pas reševalca z osmico. Nato previdno prenesemo obremenitev na sidrišče. Sidrišče med prenašanjem teže ves čas pozorno opazujemo, da ne bi popustilo. Če opazimo, da popušča, ga dodatno zavarujemo z lednim vijakom, dodatno utrditvijo zakopanega cepina ipd. Vrv v sidrišče še dodatno pritrdimo z osmico ali bičevim vozlom, ki ga izdelamo na neobremenjenem pramenu vrvi (reševalna vrv) tako, da je vrv do dodatnega varovanja ohlapna. Dodatno varovanje naredimo z vponko z matico. <br />
<br />
[[Image:Resevanje iz ledeniskih razpok sidrisce ropeman.jpg|thumb|center|400px|V center sidrišča vpnemo vponko z matico, v kateri je manchardov vozel oz. prižema.]] <br />
<br />
[[Image:Resevanje iz ledeniskih razpok sidrisce.jpg|thumb|center|400px|Po prenosu obremenitve je reševalec še vedno vpet na reševalno vrv. Nujno mora pred nadaljnjim reševanjem izdelati dodatno varovanje, kjer reševalno vrv z bičevim vozlom vpne v center sidrišča.]] <br />
<br />
<br> <br />
<br />
Iz nahrbtnika potegnemo preostanek reševalne vrvi in si na njej s pomožno vrvico izdelamo samovarovanje. To naredimo tako, da s pomožno vrvico izdelamo neskončno zanko (dolžine okrog 60 cm), jo s pomočjo prusikovega vozla navežemo na reševalno vrv in tik pod vozlom naredimo še en vozel (osmico ali šestico). Pomožno vrvico nato vpnemo v pas in hkrati izpnemo varovalno vrv. <br>[[Image:Lr samovarovanje KA.jpg|thumb|center|750px|Ureditev samovarovanja (Vir: KA PZS).]] <br />
<br />
<br><br />
<br />
== Reševanje ==<br />
<br />
Postopki reševanja so odvisni od stanja padlega. Preverimo, če padli lahko pomaga pri svojem reševanju in če je poškodovan. <br />
<br />
=== Reševanje s pomočjo padlega ===<br />
<br />
S padlim je soplezalec reševalec vzpostavil kontakt. <br>Padli v razpoko ni huje poškodovan in ne potrebuje pomoči soplezalca, a se sam ne more rešiti. <br />
<br />
==== '''Postopek reševanja''' ====<br />
<br />
*Na konec reševalne vrvi naredimo osmico in jo spustimo do padlega. <br />
*Padli osmico vpne v svoj pas. <br />
*Na rob razpoke pod reševalno vrv namestimo nahrbtnik in preprečimo, da bi se vrv med dvigovanjem padlega zarezala v rob razpoke (nahrbtnik dodatno zavarujemo – pripnemo ga na obremenjeno vrv ali uporabimo ledni vijak; namesto nahrbtnika lahko uporabimo tudi cepin, pohodno palico, čutaro...). <br />
*Za lažjo izvedbo reševanja lahko sidrišče premaknemo bliže razpoki. Varovalo vpnemo v tisti vozel na varovalni vrvi, ki je najbližje robu razpoke in hkrati dovolj oddaljen, da omogoča varno izvajanje postopkov. Če potrebujemo več reševalne vrvi in imamo dovolj opreme, izdelamo novo sidrišče v snegu/ledu in nanj prenesemo obremenitev. S tem pridobimo nekaj dodatne reševalne vrvi (ko podremo prvotno sidrišče).<br> <br />
*V sidrišče (osnovno ali prestavljeno) samozatezno vpnemo reševalno vrv. Za to uporabimo npr. [[Osnovna plezalna oprema#Naprava_za_varovanje|reverso ali ATC]]. <br />
*Naredimo ([[Reševanje padlega#.C5.A0vicarski_.C5.A1kripec|švicarski]]) [[Reševanje padlega#Enojni_.C5.A1kripec|škripec]], s pomočjo katerega dvignemo padlega soplezalca. Pri izdelavi škripca si pomagamo z obstoječo pomožno vrvico (samovarovanje) na reševalni vrvi ali z uporabo [[Osnovna plezalna oprema#Pri.C5.BEeme|prižem]].&nbsp;Soplezalca potegnemo iz razpoke.<br />
<br />
V primeru, da padli v razpoko ni poškodovan in lahko pri reševanju pomaga, poteka reševanje enako do izdelave (švicarskega) škripca. Med samozateznim pritrjevanjem reševalne vrvi v sidrišče si padli s pomočjo pomožnih vrvic in prusikovega vozla na reševalni in varovalni vrvi izdela stopni zanki ter stopi vanju. Nato padli izmenično obremenjuje obe vrvi, reševalec pa&nbsp;izmenično pobira razbremenjeno vrv. Tako padli postopoma pripleza do roba razpoke.<br />
<br />
=== Reševanje brez pomoči padlega<br> ===<br />
<br />
Če soplezalec s padlim ne more vzpostaviti kontakta oziroma je padli huje poškodovan in ne more sodelovati pri reševanju, se mora soplezalec (reševalec) spustiti do padlega. Če je potrebno, mu nudi prvo pomoč. <br />
<br />
==== '''Postopek reševanja''' ====<br />
<br />
*V ledeniško razpoko spustimo reševalno vrv in se pripravimo za spust. Reševalno vrv namestimo v&nbsp;napravo za varovanje&nbsp;in&nbsp;jo vpnemo v manevrsko zanko na pasu, obstoječe samovarovanje (iz pomožne vrvice) pa uporabimo za samovarovanje pri spustu, vendar jo vpnemo '''NAD''' reversom. '''''T'''''<b>''o je IZJEMA in se uporablja le pri reševanju padlega iz ledeniške razpoke!''</b><br />
<br />
[[Image:Lr spust KA.jpg|thumb|center|450px|Spust k ponesrečenemu soplezalcu (Vir: KA PZS).]] <br />
<br />
*Spustimo se do padlega in mu nudimo prvo pomoč, če je to potrebno. <br />
*Padlemu s pasu poberemo vso uporabno opremo. <br />
*Padlega pripnemo v osmico na koncu reševalne vrvi. <br />
*Pripravimo se za dvig. Obremenitev prenesemo na samovarovanje in izpnemo varovalo ter ga namestimo tako, da v eno smer deluje samozatezno. <br />
*Za lažje vzpenjanje po reševalni vrvi naredimo škripec. Vponko vpnemo v že prej pripravljeno zanko na samovarovanju in vanjo vpnemo reševalno vrv.<br />
<br />
[[Image:Lr dvig KA.jpg|thumb|center|750px|Škripec za lažje vzpenjanje (Vir: KA PZS).]] <br />
<br />
*Dvignemo se do roba ledeniške razpoke in razdremo naš škripec za dvig, pri čemer ostane pomožna vrvica pritrjena na reševalno vrv (samovarovanje!). <br />
*Na rob razpoke pod reševalno vrv namestimo nahrbtnik&nbsp;ali kaj podobnega. Tako preprečimo, da bi se vrv zarezala v rob ledeniške razpoke. Nadaljujemo reševanje, kot je opisano v prejšnji točki.<br />
<br />
=== Reševanje v primeru naveze več oseb<br> ===<br />
<br />
V primeru, da je v ledeniški navezi več oseb (tri, štiri, pet), je lahko reševanje bistveno hitrejše. Po zaustavitvi padca in izdelavi sidrišča je padlega pogosto mogoče izvleči iz razpoke ''na horuk''. Če tak postopek ni mogoč, rešujemo, kot je opisano zgoraj. <br></div>Maticekhttps://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Re%C5%A1evanje_iz_ledeni%C5%A1kih_razpok&diff=4203Reševanje iz ledeniških razpok2014-04-13T21:46:36Z<p>Maticek: </p>
<hr />
<div>Ne glede na našo stopnjo izkušenosti in znanja, <span style="line-height: 1.5em;">vedno obstaja</span><span style="line-height: 1.5em;"> možnost padca v ledeniško razpoko. Zato se po ledeniku vedno gibljemo v </span>[[Ledeniška naveza|ledeniški navezi]]<span style="line-height: 1.5em;"> in z </span>[[Oprema za hojo po ledeniku|zahtevano opremo]]<span style="line-height: 1.5em;">, saj&nbsp;</span><span style="line-height: 1.5em;">lahko</span><span style="line-height: 1.5em;">&nbsp;</span><span style="line-height: 1.5em;">le z njo in z znanjem reševanja iz ledeniških razpok uspešno rešimo morebitnega padlega iz razpoke. Reševanje moramo izvesti varno (za nas in za padlega) in v najkrajšem možnem času, saj tako zmanjšamo možnost podhladitve padlega. Temperatura v ledeniških razpokah je znatno nižja od tiste na površju ledenika.&nbsp;</span> <br />
<br />
Priznati je treba, da se velika večina&nbsp;»padcev«&nbsp;konča z udrtjem ene ali obeh nog, pa še takrat se to zgodi le do pasu. V takih primerih brž zavarujemo "padlega" in mu ponudimo pomoč najbližjega alpinista, ki mu pomaga izplezati iz razpoke. Veliko nevarnejša in resnejša pa je situacija, ko alpinist pade v razpoko in obvisi na vrvi. <br />
<br />
Reševanje iz ledeniške razpoke poteka po korakih, ki so v osnovi izpeljani iz letne reševalne tehnike. Ti koraki so večinoma standardni, njihova prednost pa je, da jih lahko prilagajmo resnosti naše situacije in zahtevnosti reševanja. '''Koraki so naslednji: '''<br> <br />
<br />
*zaustavitev padca; <br />
*izdelava sidrišča in prenos obremenitve; <br />
*samovarovanje; <br />
*premik reševalca do roba razpoke in ocena situacije;&nbsp;<br> <br />
*če soplezalca slišimo in ta lahko izpleza sam, ga le varujemo; <br />
*če potrebuje soplezalec pomoč pri dvigu in če ni poškodovan, mu pomagamo z enostavnim ali švicarskim škripcem; <br />
*če je soplezalec poškodovan, se najprej spustimo do njega in ga oskrbimo; <br />
*dvig reševalca iz razpoke; <br />
*premik sidrišča; <br />
*dvig padlega soplezalca. <br><br />
<br />
<u>'''Pri reševanju upoštevajmo naslednja pravila:&nbsp;'''</u>'''<br>''' <br />
<br />
*'''sidrišča morajo biti popolnoma zanesljiva –&nbsp;po potrebi jih dodatno utrdimo ali izdelamo dodatna sidrišča;&nbsp;''' <br />
*'''vsi reševalci morajo biti VEDNO samovarovani;&nbsp;''' <br />
*'''reševanje mora potekati hitro in učinkovito. '''<br><br><br />
<br />
== Zaustavitev padca v ledeniško razpoko<br> ==<br />
<br />
Pri padcu člana ledeniške naveze v ledeniško razpoko je treba nujno preprečiti, da bi v razpoko zdrsnila celotna naveza. Padec je potrebno zaustaviti takoj. Pri njihovem zaustavljanju, se člani naveze zanašajo na telesno težo drug drugega, na pripravljenost in sposobnost [[Uporaba cepinov in derez#Zaustavljanje_zdrsa_s_cepinom|ustavljanja s cepinom]]. Če v razpoko pade vodilni, je tak padec veliko laže ustavljati pri vzpenjanju kot pri sestopu, saj nam pri vzpenjanju veliko pomaga že sila teže. <br> <br />
<br />
Plezalec, ki ostane na površju, zadrži padec. Če ga sila padca podre na tla, se mora čimprej postaviti v položaj, ki ga uporabljamo pri zaustavljanju s cepinom. Na ta način zaustavi padec. V pomoč so mu tudi vozli na varovalni vrvi. V zaustavljanje padca vloži vse svoje napore, pomaga si z nogami, koleni, … Ko zaustavi padec, se z rahlo razširjenimi nogami dobro utrdi v sneg. Pazi, da je varovalna vrv med njegovimi nogami, kar poveča njegovo stabilnost in preprečuje prevračanje na stran. Previdno prenese težo z rok in cepina na noge. <br> <br />
<br />
[[Image:Lr zaustavitev-padca.jpg|thumb|center|500px|Zaustavitev padca (Vir: KA PZS).]]<br />
<br />
== Izdelava sidrišča in samovarovanje ==<br />
<br />
Ko je padec zaustavljen, prenesemo obremenitev s pasu na noge in v najkrajšem času izdelamo sidrišče. To storimo s pomočjo cepina ali lednih vijakov – odvisno od podlage. Glej poglavji&nbsp;[[Sidrišča v snegu|sidrišča v snegu]] in [[Sidrišča v ledu|sidrišča v ledu]]. Izogibajmo se izdelave sidrišča z navpično zabitim cepinom!<br> <br />
<br />
V center sidrišča vpnemo vponko z matico s prižemo oziroma machardovim vozlom, s katerim je varovalna vrv pripeta na naš plezalni pas. Tukaj izjemoma vponko z matico, ki jo vpenjamo v sidrišče, pod obremenitvijo odpremo. To lahko naredimo, ker je obremenjena vrv še vedno privezana na pas reševalca z osmico. Nato previdno prenesemo obremenitev na sidrišče. Sidrišče med prenašanjem teže ves čas pozorno opazujemo, da ne bi popustilo. Če opazimo, da popušča, ga dodatno zavarujemo z lednim vijakom, dodatno utrditvijo zakopanega cepina ipd. Vrv v sidrišče še dodatno pritrdimo z osmico ali bičevim vozlom, ki ga izdelamo na neobremenjenem pramenu vrvi (reševalna vrv) tako, da je vrv do dodatnega varovanja ohlapna. Dodatno varovanje naredimo z vponko z matico. <br />
<br />
[[Image:Resevanje_iz_ledeniskih_razpok_sidrisce_ropeman.jpg|thumb|center|300px|V center sidrišča vpnemo vponko z matico, v kateri je manchardov vozel oz. prižema.]]<br />
<br />
[[Image:Resevanje_iz_ledeniskih_razpok_sidrisce.jpg|thumb|center|400px|Po prenosu obremenitve je reševalec še vedno vpet na reševalno vrv. Nujno mora pred nadaljnjim reševanjem izdelati dodatno varovanje, kjer reševalno vrv dodatno z bičevim vozlom vpne v center sidrišča.]]<br />
<br />
<br />
<br />
Iz nahrbtnika potegnemo preostanek reševalne vrvi in si na njej s pomožno vrvico izdelamo samovarovanje. To naredimo tako, da s pomožno vrvico izdelamo neskončno zanko (dolžine okrog 60 cm), jo s pomočjo prusikovega vozla navežemo na reševalno vrv in tik pod vozlom naredimo še en vozel (osmico ali šestico). Pomožno vrvico nato vpnemo v pas in hkrati izpnemo varovalno vrv. <br>[[Image:Lr samovarovanje KA.jpg|thumb|center|750px|Ureditev samovarovanja (Vir: KA PZS).]] <br />
<br />
<br><br />
<br />
== Reševanje ==<br />
<br />
Postopki reševanja so odvisni od stanja padlega. Preverimo, če padli lahko pomaga pri svojem reševanju in če je poškodovan. <br />
<br />
=== Reševanje s pomočjo padlega ===<br />
<br />
S padlim je soplezalec reševalec vzpostavil kontakt. <br>Padli v razpoko ni huje poškodovan in ne potrebuje pomoči soplezalca, a se sam ne more rešiti. <br />
<br />
==== '''Postopek reševanja''' ====<br />
<br />
*Na konec reševalne vrvi naredimo osmico in jo spustimo do padlega. <br />
*Padli osmico vpne v svoj pas. <br />
*Na rob razpoke pod reševalno vrv namestimo nahrbtnik in preprečimo, da bi se vrv med dvigovanjem padlega zarezala v rob razpoke (nahrbtnik dodatno zavarujemo – pripnemo ga na obremenjeno vrv ali uporabimo ledni vijak; namesto nahrbtnika lahko uporabimo tudi cepin, pohodno palico, čutaro...). <br />
*Za lažjo izvedbo reševanja lahko sidrišče premaknemo bliže razpoki. Varovalo vpnemo v tisti vozel na varovalni vrvi, ki je najbližje robu razpoke in hkrati dovolj oddaljen, da omogoča varno izvajanje postopkov. Če potrebujemo več reševalne vrvi in imamo dovolj opreme, izdelamo novo sidrišče v snegu/ledu in nanj prenesemo obremenitev. S tem pridobimo nekaj dodatne reševalne vrvi (ko podremo prvotno sidrišče).<br> <br />
*V sidrišče (osnovno ali prestavljeno) samozatezno vpnemo reševalno vrv. Za to uporabimo npr. [[Osnovna plezalna oprema#Naprava_za_varovanje|reverso ali ATC]]. <br />
*Naredimo ([[Reševanje padlega#.C5.A0vicarski_.C5.A1kripec|švicarski]]) [[Reševanje padlega#Enojni_.C5.A1kripec|škripec]], s pomočjo katerega dvignemo padlega soplezalca. Pri izdelavi škripca si pomagamo z obstoječo pomožno vrvico (samovarovanje) na reševalni vrvi ali z uporabo [[Osnovna plezalna oprema#Pri.C5.BEeme|prižem]].&nbsp;Soplezalca potegnemo iz razpoke.<br />
<br />
V primeru, da padli v razpoko ni poškodovan in lahko pri reševanju pomaga, poteka reševanje enako do izdelave (švicarskega) škripca. Med samozateznim pritrjevanjem reševalne vrvi v sidrišče si padli s pomočjo pomožnih vrvic in prusikovega vozla na reševalni in varovalni vrvi izdela stopni zanki ter stopi vanju. Nato padli izmenično obremenjuje obe vrvi, reševalec pa&nbsp;izmenično pobira razbremenjeno vrv. Tako padli postopoma pripleza do roba razpoke.<br />
<br />
=== Reševanje brez pomoči padlega<br> ===<br />
<br />
Če soplezalec s padlim ne more vzpostaviti kontakta oziroma je padli huje poškodovan in ne more sodelovati pri reševanju, se mora soplezalec (reševalec) spustiti do padlega. Če je potrebno, mu nudi prvo pomoč. <br />
<br />
==== '''Postopek reševanja''' ====<br />
<br />
*V ledeniško razpoko spustimo reševalno vrv in se pripravimo za spust. Reševalno vrv namestimo v&nbsp;napravo za varovanje&nbsp;in&nbsp;jo vpnemo v manevrsko zanko na pasu, obstoječe samovarovanje (iz pomožne vrvice) pa uporabimo za samovarovanje pri spustu, vendar jo vpnemo '''NAD''' reversom. '''''T'''''<b>''o je IZJEMA in se uporablja le pri reševanju padlega iz ledeniške razpoke!''</b><br />
<br />
[[Image:Lr spust KA.jpg|thumb|center|450px|Spust k ponesrečenemu soplezalcu (Vir: KA PZS).]] <br />
<br />
*Spustimo se do padlega in mu nudimo prvo pomoč, če je to potrebno. <br />
*Padlemu s pasu poberemo vso uporabno opremo. <br />
*Padlega pripnemo v osmico na koncu reševalne vrvi. <br />
*Pripravimo se za dvig. Obremenitev prenesemo na samovarovanje in izpnemo varovalo ter ga namestimo tako, da v eno smer deluje samozatezno. <br />
*Za lažje vzpenjanje po reševalni vrvi naredimo škripec. Vponko vpnemo v že prej pripravljeno zanko na samovarovanju in vanjo vpnemo reševalno vrv.<br />
<br />
[[Image:Lr dvig KA.jpg|thumb|center|750px|Škripec za lažje vzpenjanje (Vir: KA PZS).]] <br />
<br />
*Dvignemo se do roba ledeniške razpoke in razdremo naš škripec za dvig, pri čemer ostane pomožna vrvica pritrjena na reševalno vrv (samovarovanje!). <br />
*Na rob razpoke pod reševalno vrv namestimo nahrbtnik&nbsp;ali kaj podobnega. Tako preprečimo, da bi se vrv zarezala v rob ledeniške razpoke. Nadaljujemo reševanje, kot je opisano v prejšnji točki.<br />
<br />
=== Reševanje v primeru naveze več oseb<br> ===<br />
<br />
V primeru, da je v ledeniški navezi več oseb (tri, štiri, pet), je lahko reševanje bistveno hitrejše. Po zaustavitvi padca in izdelavi sidrišča je padlega pogosto mogoče izvleči iz razpoke ''na horuk''. Če tak postopek ni mogoč, rešujemo, kot je opisano zgoraj. <br></div>Maticekhttps://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Resevanje_iz_ledeniskih_razpok_sidrisce.jpg&diff=4202Slika:Resevanje iz ledeniskih razpok sidrisce.jpg2014-04-13T21:43:53Z<p>Maticek: </p>
<hr />
<div></div>Maticekhttps://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Resevanje_iz_ledeniskih_razpok_sidrisce_ropeman.jpg&diff=4201Slika:Resevanje iz ledeniskih razpok sidrisce ropeman.jpg2014-04-13T21:42:59Z<p>Maticek: </p>
<hr />
<div></div>Maticekhttps://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Osnove_gibanja_naveze&diff=4200Osnove gibanja naveze2013-12-19T16:21:10Z<p>Maticek: </p>
<hr />
<div>Po lažjem, neizpostavljenem terenu, kjer je nevarnost padca oz. zdrsa zelo majhna in kjer je ogroženost z objektivnimi nevarnostmi nizka, lahko plezamo nenavezani. Ko pa se tehnične težave povečajo in/ali se povečajo tudi objektivne nevarnosti, se '''navežemo''' na plezalno vrv in obvezno tudi '''varujemo'''. Za občutek glede tehničnih težav velja splošno priporočilo, da se nad II. plezalno stopnjo varujemo v terenu primerni navezi. Kadar smo navezani, se tudi varujmo. V nasprotnem primeru se razvežimo! <br />
<br />
== Naveza ==<br />
<br />
Naveza je skupina dveh ali več plezalcev, katere namen je [http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Varovanje '''varovanje'''&nbsp;]vseh vpletenih z različnimi tehničnimi pripomočki. To zajema tako varovanje napredujočega plezalca kakor samovarovanje vseh ostalih članov naveze, ki trenutno ne plezajo. <br />
<br />
Glede na značilnosti konkretnega terena se gibanje naveze, navezovanje in postopki varovanja nekoliko razlikujejo. Obstajajo sicer splošna načela gibanja naveze, ki jih podajamo v nadaljevanju, specifični postopki glede na tip plezanja pa so opisani v poglavjih: <br />
<br />
*[[Gibanje naveze v skalnih smereh]]; <br />
*[[Gibanje naveze v snežnih smereh]]; <br />
*[[Gibanje naveze v lednih smereh]]; <br />
*[[Ledeniška naveza]].<br />
<br />
== Splošna načela gibanja naveze ==<br />
<br />
Običajno navezo v skalnih, snežnih ali lednih smereh sestavljata dva člana. To se je izkazalo kot najbolj učinkovita sestava naveze. Navezo sicer lahko sestavljajo tudi trije člani. V ledeniški navezi je najbolj učinkovita naveza treh članov, vendar je tudi tu lahko v navezi več članov. Zaradi nazornosti je prikaz v nadaljevanju omejen na navezo dveh plezalcev. <br />
<br />
=== Navezovanje ===<br />
<br />
Naveza v ožjem smislu nastane šele takrat, ko se oba plezalca navežeta na [[Osnovna plezalna oprema#Vrv|plezalno vrv]]&nbsp;–&nbsp;vsak na svoj prosti konec vrvi. V običajnih navezah to storita z vpletenim [[Vozli#Osmica_in_najlonski_vozel|vozlom osmica]] na plezalni pas. Vponk z matico v ta namen ne uporabljamo. Izjema je [[Ledeniška naveza|ledeniška naveza]], kjer za navezovanje na vrv uporabljamo vponke z matico.<br> <br />
<br />
'''Navezovanje in dvojno preverjanje''' sta dva izmed najosnovnejših in najpomembnejših postopkov pri kateri koli vrsti plezanja. Tako se lahko na primer pri športnem plezanju v enem plezalnem dnevu vsaj deset- ali celo večkrat navežemo in razvežemo. Nevarnost, ki tukaj preži, je, da ko enkrat navezovanje obvladamo,&nbsp;<span style="line-height: 1.5em;">postane</span><span style="line-height: 1.5em;">&nbsp;</span><span style="line-height: 1.5em;">slednje rutina. Hitro se lahko pripeti, da se v smer podamo s slabo zavezanim ali nedokončanim vozlom. Kar malo povprašajte po odseku in skoraj vsak alpinist vam bo potrdil, da se jim je to že pripetilo. K sreči so neprimerno navezovanje pravočasno opazili.</span><br />
<br />
Kot že rečeno, uporabljamo za navezovanje na plezalni pas [[Vozli#Osmica|vpleteno osmico]].&nbsp;Pri tem pazimo, da so prameni vrvi lepo speljani skozi vozel (vzporedni) in da vozel pravilno zategnemo – vsak pramen vrvi posebej. Krajši konec vrvi, ki izhaja iz vozla, naj bo dolg toliko, da lahko z njim naredimo (brez večjih težav) varovalni vozel. Osmico naredimo tik ob za to namenjenih zankah na plezalnem pasu –&nbsp;tako, da nas med plezanjem in vpenjanjem ne ovira. <br />
<br />
[[Image:Navezovanje-na-vrv.JPG|thumb|center|700px|Pravilno in nepravilno navezovanje na plezalni pas (Vir: Petzl).]] <br />
<br />
Pri navezovanju moramo biti zbrani. Preden začnemo s plezanjem, sami še enkrat preverimo pravilnost navezave na pas. Pred začetkom plezanja '''OBVEZNO''' izvedemo še t. i. '''dvojno preverjanje''' obeh soplezalcev. Drug drugemu preverimo, ali je navezava pravilna (vozel osmica), in, ali je pas pravilno nameščen in zapet. Plezalec preveri še, če si je varujoči pravilno namestil vrv skozi varovalni pripomoček, če za vpetje varovala uporablja vponko z matico (slednja mora biti zavita), in, če je na koncu vrvi zavezan vozel (osmica). <br />
<br />
[[Image:Dvojno-preverjanje.JPG|thumb|center|700px|Dvojno preverjanje soplezalcev (Vir: skripta Športni plezalec, KŠP)]]<br />
<br />
=== Napredovanje ===<br />
<br />
Način napredovanja v plezalni smeri je odvisen od tipa plezalne smeri (skala, sneg, led). V vseh smereh pa se skušamo držati '''pravila treh opornih točk'''. To pomeni da pri plezanju vedno ohranjamo stik s podlago vsaj na treh točkah: ena roka in obe nogi ali obe roki in ena noga. S tem zmanjšamo možnost padca v primeru porušitve ene od točk (krušljiva skala, krhek led ipd.).<br />
<br />
=== Vloge v navezi ===<br />
<br />
Med gibanjem naveze v njej nastopata dve funkcijski vlogi: <br />
<br />
*en član naveze pleza ('''plezalec''');&nbsp; <br />
*drugi član naveze [[Varovanje|varuje]] ('''varovalec''').<br />
<br />
Vlogi izmenično ponavljata, dokler sta navezana ali do prehoda v kak drug manever, kot sta npr. [[Spust po vrvi|spust po vrvi]] ali morebitno [[Reševanje padlega|reševanje padlega soplezalca]]. <br />
<br />
Kar se tiče napredovanja v smeri, ločimo: <br />
<br />
*plezanje v vodstvu, prvi v navezi, '''napredujoči plezalec''';<br> <br />
*plezanje z varovanjem od zgoraj (ang.&nbsp;''top-rope''), '''drugi v navezi'''.<br />
<br />
Najhitreje in najučinkoviteje bomo plezali, če se s soplezalcem v vodstvu izmenjujemo. Takšni navezi pravimo '''enakovredna naveza''', plezanju enakovredne naveze pa izmenično plezanje. Za '''neenakovredno navezo'''&nbsp;označimo navezo, v kateri samo en plezalec pleza vse raztežaje naprej, kot prvi v vodstvu, drugi (in tretji v primeru trojne naveze) pa mu sledi(ta).&nbsp;<br />
<br />
=== Komunikacija ===<br />
<br />
Člana naveze se morata sporazumevati '''razločno in glasno. '''Povelja naj bodo '''kratka in jasna'''. Plezalca morata ves čas vedeti, kakšno vlogo opravljata, in&nbsp;'''tisto, kar si sporočata, tudi dejansko izvajati'''. <br> <br />
<br />
Napredujočega plezalca ne motimo z nepotrebnimi vprašanji, saj se mora osredotočiti na plezanje, mi pa na varovanje. Povelja si podajajte v smeri soplezalca (gornji dol, spodnji gor). Povelja naj bodo kratka, poslušajta drug drugega in ne sanjarite na varovališču. <br />
<br />
Ko smer zavije za rob raza ali stebra, se ponavadi slišnost zelo poslabša. Zato je pomembno, da znata plezalca komunicirati tudi brez glasu, samo s signali prek vrvi. Slaba slišnost je lahko pogosto vzrok za jezo in slabo voljo, predvsem pa za izgubo dragocenega časa, ko prvi kriči, da varuje in čaka, da se bo drugi premaknil. Drugi v tem primeru čaka, da bo prvi zakričal, da varuje. V primeru, da se soplezalca ne slišita dovolj dobro, ali da se sploh ne slišita, se naveza dogovori, kako bo potekalo komuniciranje prek vrvi – npr. dva sunkovita potega pomenita "spusti varovanje", štirje sunkoviti potegi pa pomenijo "varujem". Tak predhodni dogovor je izredno pomemben za tolmačenje vlekov vrvi in za manjšo porabo časa med vzponom. <br> <br />
<br />
Med napredovanjem prvega v navezi mora varujoči opozarjati, koliko vrvi je še na voljo. Prvič napredujočega opozorimo, ko ima na voljo še polovico vrvi, drugič ga opozorimo nekje 15 do 10 metrov pred koncem vrvi. Takrat napredujoči začne iskati primerno mesto za izdelavo sidrišča. 5 metrov pred koncem ga še tretjič opozorimo –&nbsp;takrat mora napredujoči stojišče že videti ali celo biti na njem. Če se potem vrv še vedno premika navzgor, izrečemo še zadnje opozorilo približno 2 metra pred iztekom vrvi. Sedaj je skrajni čas, da napredujoči začne izdelovati varovališče. Ko se vrv izteče, lahko samo še zakličete&nbsp;»konec vrvi.«&nbsp;Koliko vrvi je še na voljo, morate oceniti s prostim očesom. Z izkušnjami se vaša ocena izboljšuje. <br> <br />
<br />
V skrajnih primerih (v praksi je to prej izjema) si lahko pomagamo z radijsko zvezo, če jo imamo na voljo. Sicer je izjemnega pomena, da člana naveze vnaprej poznata faze plezanja v navezi in da uporabljata vnaprej znana povelja, ki si med seboj niso podobna. <br />
<br />
*Varujem! <br />
*Plezam/grem! <br />
*Zategni!, Popusti! <br />
*Polovica!, Še 10/5 metrov!, Konec vrvi! <br />
*Spusti varovanje!, Spustil!<br />
<br />
V primeru gneče v steni, kar zadnje čase ni redkost, je smiselno vsa ta povelja še poimensko nasloviti na našega soplezalca (npr. "Janez, spusti varovanje!") in se tako izogniti potencialno usodnim nesporazumom med navezami.<br><br />
<br />
=== Faze plezanja v navezi ===<br />
<br />
Če zgoraj našteto povežemo v celoto, cikel plezanja naveze v raztežaju poteka takole: <br />
<br />
*Plezalca se navežeta na plezalno vrv. <br />
*Izdelata primerno sidrišče (glej sidrišča v [[Sidrišča v skali|skali]], [[Sidrišča v snegu|snegu]] in [[Sidrišča v ledu|ledu]]) ter se v njegov center '''[http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Varovanje#Manevri_na_sidri.C5.A1.C4.8Du oba zavarujeta (pripneta) z glavno vrvjo z bičevim vozlom v vponko z matico].''' <br />
*Varovalec namesti varovalo v način za [[Varovanje#Varovanje_napredujo.C4.8Dega|varovanje za napredujočega plezalca]] in mu to sporoči: '''"Varujem!"'''. <br />
*Napredujoči plezalec podre svoj bičev vozel, sporoči: '''"Plezam!"''' in začne s plezanjem. Med plezanjem namešča vmesno varovanje, varovalec pa ga ves čas varuje ter obvešča o dolžini preostale vrvi: '''"Polovica... Še 10/5 metrov!"'''. <br><br>[[Image:Naveza-prvi pleza.jpg|thumb|center|400px|Napredovanje prvega v navezi s spodnjega sidrišča (Vir: Petzl)]]<br> <br />
*Napredujoči plezalec ob koncu raztežaja izdela novo sidrišče in se vanj '''ponovno zavaruje (pripne) z glavno vrvjo z bičevim vozlom v vponko z matico'''. Varovalcu sporoči: '''"Spusti varovanje!"''', ter po varovalčevi potrditvi '''"Spustil!"''', povleče k sebi preostanek vrvi, kar mu varovalec potrdi: '''"Konec vrvi!"'''. Nato (napredujoči) namesti varovalo v način za [[Varovanje#Varovanje_drugega_v_navezi|varovanje za drugega v navezi]]&nbsp;in varovalcu sporoči: '''"Varujem!''' <br />
*V tem trenutku se vlogi v navezi zamenjata. Prvi v navezi postane varovalec in drugi plezalec. <br />
*Plezalec (drugi v navezi) podre bičev vozel, do konca pospravi sidrišče in po sporočilu '''"Plezam!"''' ter varovalčevi potrditvi '''"Varujem!"'''&nbsp;začne s plezanjem. Med plezanjem sproti odstranjuje (pobira) vmesno varovanje. <br />
*Ko pripleza do varovalca, se v center sidrišča '''ponovno zavaruje (pripne) z glavno vrvjo z bičevim vozlom v vponko z matico.'''<br />
<br />
Tako oba člana naveze primerno varovana splezata en raztežaj. Od izurjenosti obeh članov je odvisno, kdo bo prevzel vodstvo za naslednji raztežaj, s čimer se celoten cikel plezanja v navezi ponovi. <br />
<br />
<br><br />
<br />
== Pogoste napake ==<br />
<br />
*Plezalca (ali eden od njiju) sta <u>pripeta na sidrišče samo s popkovino.</u>&nbsp;'''POMEMBNO''':&nbsp;'''med plezanjem je varujoči '''(v določenem trenutku pa oba plezalca – ko napredujoči uredi sidrišče in varovanje drugega) '''na sidrišče zavarovan (pripet) izključno z glavno vrvjo z bičevim vozlom in z vponko z matico.''' <br />
*'''Nevarovan napredujoči plezalec.'''&nbsp;Pogosto se plezalca med seboj slabo slišita ali slabo razumeta. '''Če smo v dvomih, ali prav slišimo "Spusti varovanje!", ali ne, tega raje NE storimo'''. V&nbsp;primerih, ko predvidevamo, da bo glasovno sporazumevanje onemogočeno (veter, tekoča voda ipd.), se je potrebno dogovoriti za drugačne znake, kot je npr. več hitrih potegov vrvi ipd. &nbsp; <br />
*'''Nezavarovana vrv pri prehodu v drug manever.'''&nbsp;Prehod v drug vrvni manever, kot je npr. [[Spust po vrvi|spust po vrvi]], sam po sebi ni nič posebnega. Paziti moramo le, da so vsi člani naveze '''v VSEH vmesnih korakih zavarovani '''(z vrvi se lahko razvežemo šele, ko smo pripeti s popkovino) in da nam med tem početjem '''plezalna vrv ne pade v dolino.'''&nbsp;Z nje se moramo namreč pred večino manevrov razvezati. V ta namen je dovolj vrv npr. z [[Vozli#Dru.C5.BEina_bi.C4.8Devih_vozlov|bičevim vozlom]] vpeti v sidrišče.&nbsp;</div>Maticekhttps://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Glavna_stran&diff=4198Glavna stran2013-09-20T06:17:15Z<p>Maticek: </p>
<hr />
<div>__NOTITLE__ <br />
<br />
__NOTOC__ <br />
<br />
= Dobrodošli na straneh Alpiročnika =<br />
<br />
Na straneh Alpiročnika so na voljo informacije in nasveti za varno gibanje v gorah. Avtorji člankov upamo, da boste našli odgovore na vaša vprašanja in dileme. Če česa ne najdete, se obrnite na uredniški odbor, v katerem bomo po najboljših močeh skušali dodati želeno vsebino. Samo z vašimi idejami in pomočjo bodo te strani ažurne in vsebinsko popolne.<br> <br />
<br />
<br> <br />
<br />
== O vsebini<br> ==<br />
<br />
Alpiročnik je spletni alpinistični učbenik. V njem so zbrane&nbsp;različne vsebine,&nbsp;povezane s širokim spektrom alpinističnih dejavnosti. Za vsebino so odgovorni člani uredniškega odbora, ki so zadolženi za področja, opisana v zbirnem meniju na levi strani. Po svojih najboljših močeh skrbijo za ažurnost ter konsistenco vsebin. Obseg vsebin je okvirno določen z obsegom vsebin, ki jih sicer podajamo v alpinističnih šolah slovenskih alpinističnih odsekov. <br />
<br />
<br> <br />
<br />
== O odgovornosti<br> ==<br />
<br />
Uredniški odbor in avtorji člankov ne prevzemamo nikakršne odgovornosti za dogodke, ki bi bili lahko posledica napačnega ravnanja in napačne interpretacije vsebin iz Alpiročnika. Zbrane vsebine, postopki in tehnike so namenjene splošnemu informiranju o alpinistični tehniki. Udejstvovanje pri vseh aktivnostih, ki se&nbsp;dotikajo vsebine Alpiročnika, je potencialno nevarno in brez ustreznega predhodnega izobraževanja lahko vodi do usodnih posledic. '''Vsebine iz Alpiročnika''' se načeloma podajajo skozi program alpinističnih šol na alpinističnih odsekih in klubih ter&nbsp;'''niso primerne za samostojno pridobivanje znanja in izkušenj'''.<br> <br />
<br />
<br> <br />
<br />
== O avtorjih ==<br />
<br />
Alpiročnik je nastal na [http://ao.rasica.org Alpinističnem odseku Rašica] iz potrebe po gradivu, ki ga uporablja [http://ao.rasica.org/prikaz.php?stran=as_info alpinistična šola], pozneje pa smo v sodelovanju z inštruktorji [http://www.pzs.si/komisije.php?pid=6 Komisije za alpinizem pri PZS] vsebine dopolnili in jih ponudili na uporabo vsem alpinističnim odsekom in klubom v Sloveniji. <br />
<br />
Gradivo služi kot osnovno izobraževalno gradivo za programa [http://ka.pzs.si/besedilo.php?pid=6 Alpinist] in [http://ka.pzs.si/besedilo.php?pid=7 Alpinistični inštruktor], ki se izvajata na Komisiji za alpinizem. <br />
<br />
Vse napisane članke skrbno pregleda več urednikov, ki imajo dovolj izkušenj in znanja, da poskrbijo za strokovnost in ustreznost vsebine. Uredniški odbor sestavljajo alpinistični inštruktorji, nekateri med njimi so tudi [http://www.zgvs.si/besedila.php?pid=14 gorski vodniki&nbsp;]z&nbsp;[http://www.zgvs.si/besedila.php?pid=14 licenco IFMGA]&nbsp;<span style="line-height: 1.5em;">in/ali člani </span>[http://www.grzs.si/ GRZS]<span style="line-height: 1.5em;">. Za pripombe in vprašanja se obrnite na </span>[[Pošlji sporočilo uredniku Alpiročnika|glavnega urednika]]<span style="line-height: 1.5em;"> Alpiročnika.</span> <br />
<br />
<br> <br />
<br />
[[Image:Naslovnica.jpg|thumb|center|600px]] <br />
<br />
<br></div>Maticekhttps://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Glavna_stran&diff=4197Glavna stran2013-09-20T06:16:40Z<p>Maticek: </p>
<hr />
<div>__NOTITLE__ <br />
<br />
__NOTOC__ <br />
<br />
= Dobrodošli na straneh Alpiročnika =<br />
<br />
Na straneh Alpiročnika so na voljo informacije in nasveti za varno gibanje v gorah. Avtorji člankov upamo, da boste našli odgovore na vaša vprašanja in dileme. Če česa ne najdete, se obrnite na uredniški odbor, v katerem bomo po najboljših močeh skušali dodati želeno vsebino. Samo z vašimi idejami in pomočjo bodo te strani ažurne in vsebinsko popolne.<br> <br />
<br />
<br> <br />
<br />
== O vsebini<br> ==<br />
<br />
Alpiročnik je spletni alpinistični učbenik. V njem so zbrane&nbsp;različne vsebine,&nbsp;povezane s širokim spektrom alpinističnih dejavnosti. Za vsebino so odgovorni člani uredniškega odbora, ki so zadolženi za področja, opisana v zbirnem meniju na levi strani. Po svojih najboljših močeh skrbijo za ažurnost ter konsistenco vsebin. Obseg vsebin je okvirno določen z obsegom vsebin, ki jih sicer podajamo v alpinističnih šolah slovenskih alpinističnih odsekov. <br />
<br />
<br> <br />
<br />
== O odgovornosti<br> ==<br />
<br />
Uredniški odbor in avtorji člankov ne prevzemamo nikakršne odgovornosti za dogodke, ki bi bili lahko posledica napačnega ravnanja in napačne interpretacije vsebin iz Alpiročnika. Zbrane vsebine, postopki in tehnike so namenjene splošnemu informiranju o alpinistični tehniki. Udejstvovanje pri vseh aktivnostih, ki se&nbsp;dotikajo vsebine Alpiročnika, je potencialno nevarno in brez ustreznega predhodnega izobraževanja lahko vodi do usodnih posledic. '''Vsebine iz Alpiročnika''' se načeloma podajajo skozi program alpinističnih šol na alpinističnih odsekih in klubih ter&nbsp;'''niso primerne za samostojno pridobivanje znanja in izkušenj'''.<br> <br />
<br />
<br> <br />
<br />
== O avtorjih ==<br />
<br />
Alpiročnik je nastal na [http://ao.rasica.org Alpinističnem odseku Rašica] iz potrebe po gradivu, ki ga uporablja [http://ao.rasica.org?prikaz.php?stran=as_info alpinistična šola], pozneje pa smo v sodelovanju z inštruktorji [http://www.pzs.si/komisije.php?pid=6 Komisije za alpinizem pri PZS] vsebine dopolnili in jih ponudili na uporabo vsem alpinističnim odsekom in klubom v Sloveniji. <br />
<br />
Gradivo služi kot osnovno izobraževalno gradivo za programa [http://ka.pzs.si/besedilo.php?pid=6 Alpinist] in [http://ka.pzs.si/besedilo.php?pid=7 Alpinistični inštruktor], ki se izvajata na Komisiji za alpinizem. <br />
<br />
Vse napisane članke skrbno pregleda več urednikov, ki imajo dovolj izkušenj in znanja, da poskrbijo za strokovnost in ustreznost vsebine. Uredniški odbor sestavljajo alpinistični inštruktorji, nekateri med njimi so tudi [http://www.zgvs.si/besedila.php?pid=14 gorski vodniki&nbsp;]z&nbsp;[http://www.zgvs.si/besedila.php?pid=14 licenco IFMGA]&nbsp;<span style="line-height: 1.5em;">in/ali člani </span>[http://www.grzs.si/ GRZS]<span style="line-height: 1.5em;">. Za pripombe in vprašanja se obrnite na </span>[[Pošlji sporočilo uredniku Alpiročnika|glavnega urednika]]<span style="line-height: 1.5em;"> Alpiročnika.</span> <br />
<br />
<br> <br />
<br />
[[Image:Naslovnica.jpg|thumb|center|600px]] <br />
<br />
<br></div>Maticekhttps://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Glavna_stran&diff=4190Glavna stran2013-05-27T07:00:02Z<p>Maticek: </p>
<hr />
<div>__NOTITLE__ <br />
<br />
__NOTOC__ <br />
<br />
= Dobrodošli na straneh Alpiročnika =<br />
<br />
Na straneh Alpiročnika so na voljo informacije in nasveti za varno gibanje v gorah. Avtorji člankov upamo, da boste našli odgovore na vaša vprašanja in dileme. Če česa ne najdete, se obrnite na uredniški odbor, v katerem bomo po najboljših močeh skušali dodati želeno vsebino. Samo z vašimi idejami in pomočjo bodo te strani ažurne in vsebinsko popolne.<br> <br />
<br />
<br> <br />
<br />
== O vsebini<br> ==<br />
<br />
Alpiročnik je spletni alpinistični učbenik. V njem so zbrane&nbsp;različne vsebine,&nbsp;povezane s širokim spektrom alpinističnih dejavnosti. Za vsebino so odgovorni člani uredniškega odbora, ki so zadolženi za področja, opisana v zbirnem meniju na levi strani. Po svojih najboljših močeh skrbijo za ažurnost ter konsistenco vsebin. Obseg vsebin je okvirno določen z obsegom vsebin, ki jih sicer podajamo v alpinističnih šolah slovenskih alpinističnih odsekov. <br />
<br />
<br> <br />
<br />
== O odgovornosti<br> ==<br />
<br />
Uredniški odbor in avtorji člankov ne prevzemamo nikakršne odgovornosti za dogodke, ki bi bili lahko posledica napačnega ravnanja in napačne interpretacije vsebin iz Alpiročnika. Zbrane vsebine, postopki in tehnike so namenjene splošnemu informiranju o alpinistični tehniki. Udejstvovanje pri vseh aktivnostih, ki se&nbsp;dotikajo vsebine Alpiročnika, je potencialno nevarno in brez ustreznega predhodnega izobraževanja lahko vodi do usodnih posledic. '''Vsebine iz Alpiročnika''' se načeloma podajajo skozi program alpinističnih šol na alpinističnih odsekih in klubih ter&nbsp;'''niso primerne za samostojno pridobivanje znanja in izkušenj'''.<br> <br />
<br />
<br> <br />
<br />
== O avtorjih ==<br />
<br />
Alpiročnik je nastal na [http://ao.rasica.org Alpinističnem odseku Rašica] iz potrebe po gradivu za alpinistično šolo, pozneje pa smo v sodelovanju z inštruktorji [http://www.pzs.si/komisije.php?pid=6 Komisije za alpinizem pri PZS] vsebine dopolnili in jih ponudili na uporabo vsem alpinističnim odsekom in klubom v Sloveniji. <br />
<br />
Gradivo služi kot osnovno izobraževalno gradivo za programa [http://ka.pzs.si/besedilo.php?pid=6 Alpinist] in [http://ka.pzs.si/besedilo.php?pid=7 Alpinistični inštruktor], ki se izvajata na Komisiji za alpinizem. <br />
<br />
Vse napisane članke skrbno pregleda več urednikov, ki imajo dovolj izkušenj in znanja, da poskrbijo za strokovnost in ustreznost vsebine. Uredniški odbor sestavljajo alpinistični inštruktorji, nekateri med njimi so tudi [http://www.zgvs.si/besedila.php?pid=14 gorski vodniki z IFMGA licenco] in/ali člani [http://www.grzs.si/ GRZS]. Za pripombe in vprašanja se obrnite na [[Pošlji sporočilo uredniku Alpiročnika|glavnega urednika]] Alpiročnika. <br />
<br />
<br> <br />
<br />
[[Image:Naslovnica.jpg|thumb|center|600px]] <br />
<br />
<br></div>Maticekhttps://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Osnovna_plezalna_oprema&diff=3922Osnovna plezalna oprema2013-05-09T16:47:07Z<p>Maticek: </p>
<hr />
<div>Kot je alpinizem raznolika aktivnost, temu primerno je raznolika tudi oprema, ki jo za različne zvrsti alpinizma uporabljamo. Še tako vrhunska in kakovostna oprema ni zagotovilo za dobre vzpone in varno plezanje, temveč predstavlja le osnovo, ki ob pravilni uporabi omogoča plezalcu varnejše in učinkovitejše plezanje. Dandanes je na tržišču ogromno število ponudnikov alpinistične opreme, kar na eni strani omogoča kupcu nakup opreme, namenjene njegovim specifičnim potrebam in zahtevam, na drugi strani pa so predvsem manj izkušeni velikokrat zmedeni ob poplavi raznovrstne opreme.&nbsp; <br />
<br />
== Testiranje in trajnost ==<br />
<br />
=== Testiranje in oznake ===<br />
<br />
V začetni dobi alpinizma so gorniki uporabljali precej primitivno opremo, ki je izhajala iz drugih aktivnosti in so predstavljale različne izpeljanke orodij iz vsakodnevne rabe. Z nabiranjem izkušenj se je razvijala tudi oprema, ki je postajala vse bolj specifična, boljša in je omogočila prehod k težjim vzponom. Izdelava, predelava in izboljšava opreme je bila dolgo domena plezalcev samih in lokalnih obrtnikov, ki so iz takrat razpoložljivih materialov izdelovali različne izdelke – krojači, kovači itd. Z razvojem opreme, zahtevnostjo njene izdelave in z uporabo novih materialov ter večanjem kroga uporabnikov, so se začeli pojavljati proizvajalci izključno alpinistične opreme, oziroma le določene vrste opreme - oblačila, obutev, ledno opremo, itd. Vzporedno s tem, se je pojavila tudi potreba po standardizaciji testiranja opreme. To je na eni strani zagotovilo določeno raven zanesljivosti in kakovosti opreme, po drugi strani pa uporabniku zagotavlja, da je oprema resnično testirana in primerna za uporabo. Vsak kos opreme, ki ima določeno nazivno trdnost, mora biti laboratorijsko testiran, z oznakami na artiklu pa je označeno, da artikel dejansko ustreza mednarodnim standardom (oznaki UIAA in/ali CE). Na opremi so podatki o nosilnosti pri različnih načinih obremenitve navedeni v navodilih za uporabo, natisnjeni pa so tudi na sami opremi.&nbsp; <br> <br />
<br />
Leta 1932 je bila v Chamonix-u ustanovljena mednarodna organizacija za področje gorništva in plezanja – International Mountaineering and Climbing Federation – [http://www.theuiaa.org/ UIAA]. Njen namen je bil v začetkih uniformirati težavnostno lestvico ocenjevanja vzponov. Z leti so pod njeno okrilje prihajale nove naloge in v letu 1957 so izdali prve standarde za varnost opreme. Prva testiranja so začeli izvajati 3 leta kasneje. Pod drobnogled in testiranje so najprej vzeli vrvi. Nabor standardov se je širil in razvijal in tako je danes testirana prav vsa oprema, katere pomanjkljivosti bi lahko ogrožale plezalce. Organizacija UIAA danes poleg samega testiranja ustreznosti opreme, izvaja tudi različna testiranja uporabnosti opreme, analizira nesreče v gorah, izdaja različna priporočila za pravilno in učinkovitejšo uporabe opreme, organizira tečaje pravilne uporabe opreme, se zavzema za ohranjanje gorskega okolja, poskuša dvigovati etična načela v gorah itd.<br />
<br />
[[Image:Oprema_osebna_safety_label.JPG|thumb|center|400px|UIAA varnostna oznaka (Vir: UIAA). ]]Pred uporabo plezalne opreme si preberite navodila proizvajalca in se izurite za njeno varno uporabo! Dve zelo pomembni zadevi za varno uporabo opreme sta namreč pravilna uporaba in brezhibnost opreme. <br><br />
<br />
=== Trajnost, uporabnost in vzdrževanje opreme ===<br />
<br />
Za varno plezanje moramo imeti brezhibno plezalno opremo, zato jo pred odhodom na turo vedno pregledamo. Opremo shranjujemo v suhih, temnejših prostorih, zavarovanih pred kemikamalijami, vlago in ekstremnimi temperaturami. Čistimo jo s tekočo vodo in milom, sušimo pa jo na sobni temperaturi. Opremo z gibljivimi deli (vponke, metulji, ...) lahko vzdržujemo z raznimi protikorozijskimi olji. <br>Proizvajalci za vsak izdelek podajajo maksimalno dobo uporabe in garancijsko dobo. Opreme ne uporabljamo do maksimalne dobe uporabe, ampak dokler se nam zdi varna. Tako naprimer Petzl priporoča, da damo njihovo opremo vsakih 12 mesecev na pregled za to usposobljenemu osebju.&nbsp; <br />
<br />
== Čelada ==<br />
<br />
Eden izmed najpomembnejših zaščitnih pripomočkov pri plezanju je čelada. Uporablja se jo pri vseh zvrsteh plezanja, v zadnjem času je njena uporaba zelo priporočljiva tudi pri športnem plezanju v naravnih plezališčih. Čelada varuje glavo pred padajočim kamenjem, ledom, opremo ter pred udarci z glavo v skalo/steno pri plezanju, padcih... Dobre čelade so lahke, trdne in imajo enostaven način prilagajanja velikosti naše glave. Večina jih ima tudi majhne kaveljčke, pod katere namestimo elastiko čelne svetilke. Novejše čelade so izdelane iz kompaktnega polistirena, ki je po obodu zaščiten s polikarbonatno školjko. Take čelade so zelo lahke, zračne in udobne. So pa manj robustne in zahtevajo nekoliko več pozornosti pri rokovanju z njo (lahko jo zlomimo). Delujejo po principu absorbcije udarca z deformacijo, tako da pri hudem udarcu lahko tudi počijo in razpadejo. Čelade, ki imajo celotno školjko iz polikarbonata so bolj elastične, težje, a zaradi tega bolj trpežne in odporne na udarce. Delujejo pa na principu razpršitve sile. Močan udarec se razprši in prenese na glavo preko sistema posebnih trakov pod obodom čelade ali posebnega polistirenskega vsadka.&nbsp; <br />
<br />
[[Image:Oprema osebna celada.JPG|thumb|center|400px|Stiroporasta in plastična čelada (Vir: Petzl).]] <br />
<br />
Čelado ob nakupu pomerite tudi z nameščeno kapo na glavi, saj jo boste velikokrat uporabljali tudi pozimi. <br><br />
<br />
== Plezalni pas ==<br />
<br />
Pri plezanju nosimo plezalni pas, na katerega smo navezani, na zankah nosimo plezalno opremo ([[Osnovna plezalna oprema#Sistemi_vponk|sisteme]], [[Oprema za skalno plezanje#Skalna_varovala.23Metulji|metulje]], ...). Pozorni moramo biti na ustrezno velikost plezalnega pasu. V primeru, da je premajhen, nas tišči, v primeru, da je prevelik, pa lahko pri nerodnem padcu pademo iz pasu. Pasovi namenjeni alpinizmu (plezanje skalnih, lednih in snežnih smeri), imajo navadno poleg nastavljivega pasu, zaradi različnega števila slojev oblačil, ki jih nosimo v različnih letnih časih, nastavljivi tudi nožni zanki.<br>Kadar med plezanjem nosimo težak nahrbtnik je priporočljivo, da poleg (spodnjega dela) plezalnega pasu, nosimo tudi zgornji del plezalnega pasu. V primeru padca kombinacija obeh pasov zmanjša možnost poškodb hrbtenice (preprečuje padec vznak). <br />
<br />
[[Image:Oprema osebna pasova.JPG|thumb|center|400px|Spodnji in zgornji del plezalnega pasu (Vir: Black Diamond).]]<br />
<br />
== Oprema za varovanje ==<br />
<br />
Poleg opreme namenjene posameznim zvrstem plezanja ([[Oprema za skalno plezanje|skalno]], [[Oprema za plezanje snežnih smeri|snežno]], [[Oprema za plezanje lednih smeri|ledno]] in [[Oprema za športno plezanje|športno]]), poznamo tudi splošno opremo za varovanje, ki jo uporabljamo pri plezanju v navezi. <br />
<br />
=== Vponke z matico ===<br />
<br />
Vponke z matico so pomemben varovalni element. Uporabljamo jih za [[Varovanje|varovanje]], izdelavo [[Sidrišča v skali|sidrišč]] ter povsod tam, kjer smo vpeti mi ali naš soplezalec. Matica na vratcih vponke preprečuje, da bi se le te odprle, kadar je matica privita. Na tržišču lahko zasledimo vponke, kjer je potrebno matico vsakič znova zaviti, na voljo pa so tudi t.i. polavtomatske, kjer poseben zaklep omogoča avtomatsko zapiranje matice. Vponke z matico ločimo tudi po obliki (hruškaste - HMS vponke, ovalne in D-oblike).&nbsp; <br />
<br />
[[Image:Oprema osebna maticarka.jpg|thumb|center|400px|Vponka z matico (Vir: Petzl).]]<br />
<br />
=== Trakovi ===<br />
<br />
Trakovi so prešite neskončne zanke, različnih dolžin (60 cm, 80 cm, 120 cm, 180 cm...), namenjene predvsem izdelavi&nbsp;[[Sidrišča v skali|sidrišč]] in [[Osnovna plezalna oprema#Sistemi_vponk|sistemov]]. Danes najdemo na tržišču trakove izdelane iz poliamidnih vlaken ter iz dyneema (polietilenskih) vlaken. Kljub temu, da so si trakovi iz enih in drugih vlaken na prvi pogled zelo podobni in proizvajalci za oboje navajajo enako nosilnost (22 kN), so med njimi razlike.&nbsp; <br />
<br />
==== Poliamidni&nbsp; ====<br />
<br />
Poliamidne zanke so narejene iz sintetičnega poliamida, ki je najstarejše uporabno sintetično vlakno. Je zelo odporno na trganje, je elastično (do neke mere) in trpežno. Temperatura taljenja poliamidnega vlakna je večja od polietilenskih vlaken, odlikuje pa ga tudi rahlo večja odpornost na UV žarke. Slabše pa se to vlakno obnese v vodnatih razmerah, saj vpija vodo in sicer do 4% svoje teže. Mokro vlakno pa znatno izgubi na svoji moči oz. nosilnosti. V zimskih pogojih, ko začnejo zanke zmrzovati, se nosilnost tovrstnih trakov lahko zmanjša tudi do 50%!<br> <br />
<br />
==== Dyneema (polietilenski) ====<br />
<br />
Dyneema je polietilensko vlakno, katerega glavne odlike so izredna vzdržljivost, odpornost na vodo in kemikalije. Omenjeno vlakno je zelo lahko in močno, saj je 5x močnejše kot poliamid. Dodatna prednost vlakna je, da ne vpija vode. Takšne zanke so najbolj primerne za nameščanje vmesnega varovanja. Slaba lastnost dyneema zank je relativno nizka temperatura, pri kateri se vlakna začnejo taliti. Ker so vlakna zelo gladka in neelastična, se vozli na njih slabše obnesejo – drsijo in zmanjšajo nosilnost vlaken.&nbsp; <br />
<br />
[[Image:Oprema osebna trakovi.JPG|thumb|center|500px|Poliamidni (zgoraj) in najlonski (spodaj) trak (Vir: Wild Country).]] <br />
<br />
<br> <br />
<br />
V tabeli so predstavljene bistvene razlike med obema vrstama zank. <br> <br />
<br />
{| width="812" height="150" align="center" cellspacing="1" cellpadding="1" border="1" style=""<br />
|+ Razlika med dyneema in poliamidnimi neskončnimi zankami<br />
|-<br />
| '''Lastnosti''' <br />
| '''Dyneema zanke''' <br />
| '''Poliamidne zanke'''<br />
|-<br />
| Absorbiranje vode<br> <br />
| 0%<br> <br />
| 4%<br><br />
|-<br />
| Nosilnost ob izdelavi vozla na zanki (1) <br />
| 40-60% <br />
| 60-80%<br />
|-<br />
| Tališče <br />
| 130 stopinj C <br />
| 220 stopinj C<br />
|-<br />
| Maksimalni raztezek (2) <br />
| 3-4% <br />
| 15-25%<br />
|-<br />
| UV odpornost <br />
| Zmerna <br />
| Dobra<br />
|-<br />
| Trpežnost <br />
| Dobra <br />
| Zelo dobra<br />
|}<br />
<br />
(1) Nosilnost zanke glede na deklarirano vrednost, če na zanki naredimo vozel. <br />
<br />
(2) Raztezek materiala oz. zanke ob pretrganju. Ta podatek nam kaže elastičnost materiala. <br />
<br />
<br> <br />
<br />
[[Image:Trakovi nosilnost vozlov.jpg|thumb|center|450px|Zmanjšanje nosilnosti traku zaradi vozla (Vir: Mammut).]]<br> <br />
<br />
Pri izdelovanju sidrišč se poslužujmo širokih poliamidnih trakov (12 do 19 mm). Ozki dyneema trakovi imajo ob uporabi vozlov zelo nizek prag trganja. Manj so odporni tudi na obrabo, kar je še posebej pomembno pri obremenitvi takega traku preko ostrega skalnega roba. V omenjenih primerih se lahko nosilnost trakov zmanjša na vsega 5 kN ali 500 kg. Zaradi teh razlogov '''dyneema trakovi NISO PRIMERNI za izdelovanje sidrišč, razen v izjemnih primerih, ko nimamo druge izbire in uporabimo dvojno zanko.''' Na sidriščih torej uporabljajmo poliamidne, dovolj široke in nepoškodovane trakove. Spoznajmo prednosti, slabosti in posebnosti posameznih vrst trakov ter upoštevajmo navodila proizvajalcev in pravila alpinistične šole. <br><br />
<br />
=== Sistemi vponk - kompleti&nbsp; ===<br />
<br />
S sistemi vponk (tudi kompleti) v smereh povezujemo [[Oprema za skalno plezanje#Skalna_varovala|varovala]] in [[Osnovna plezalna oprema#Vrv|plezalno vrv]]. Komplet sestavljata dve vponki povezani z neskončno zanko/trakom, dolžine 60 ali 120 cm. Podaljšane komplete uporabljamo zato, ker smeri v hribih ne potekajo naravnost navzgor (kot v plezališču), ampak potekajo cikcak (iščejo najlažje prehode čez steno). Če bi vpenjali samo kratke komplete, bi si ustvarili veliko trenje in kmalu ne bi mogli več vleči vrvi za sabo. <br> <br />
<br />
[[Image:Skrajsevanje sistemov.jpg|thumb|center|250px|Skrajševanje podaljšanih kompletov.]]Poznamo vponke s polnimi vratci in vratci na žičko. Razlika med enimi in drugimi vratci se pojavi ob udarcu vponke ob skalo ali kak drug trd predmet. Polna vratca se bodo ob udarcu odprla, saj se bo sila prenesla na vratca, pri žičnatih vratcih pa se to ne bo zgodilo, ker ima žica toliko manjšo maso, da ne pride do nihanja. Vponke z žičnatimi vratci so tudi primernejše za snežno in ledno plezanje, saj se njihova vratca v ledu in snegu&nbsp; zapirajo bolj zanesljivo.&nbsp; <br />
<br />
[[Image:Osnove plezanja vponke.JPG|thumb|center|300px|Vponka z žičnatimi in polnimi vratci.]]Pri [[Oprema za športno plezanje|športnem plezanju]] se uporablja že izdelane komplete, kjer so vmesne neskončne zanke dolge med 10 in 20 cm. <br />
<br />
[[Image:Oprema osebna kompleti.JPG|thumb|center|400px|Sistema vponk (Vir: DMM).]]<br />
<br />
=== Naprava za varovanje ===<br />
<br />
Pri večraztežajnem plezanju se za varovanje največ uporablja naprava za varovanje (ploščica), ki omogoča samozatezno varovanje drugega (Petzl Reverso, Black Diamond ATC Guide). Samozateznim napravam je skupno to, da delujejo na principu trenja, ki ga ustvarja napeljana vrv skozi njih. Lastnost samozateznega delovanja s pridom izkoriščamo tudi pri izvajanju ostalih manevrov kot npr. [[Samoreševanje|samoreševanje]], [[Spust po vrvi|spust po vrvi]], [[Reševanje padlega|reševanje padlega soplezalca]], … in je zaradi svoje raznovrstnosti v alpinizmu zelo uporabna pripravica. [[Oprema za športno plezanje#Samozatezna_naprava_za_varovanje|Samozatezne naprave]], ki omogočajo samozatezno varovanje prvega, so namenjene predvsem varovanju pri športnem plezanju (npr. Petzl Grigri).<br> <br />
<br />
[[Image:Oprema osnovna atc.jpg|thumb|center|300px|Naprava za varovanje (Vir: Black Diamond).]]<br />
<br />
== Vrv ==<br />
<br />
Vrv je eden glavnih delov plezalne opreme, saj plezalcu nudi varnost pri plezanju, možnost umika iz stene in izvajanje manevrov. Pri vrveh je pomembna njihova elastičnost, vzdržljivost (življenjska doba) in&nbsp; tudi nepremočljivost. Slednje je še posebej pomembno pri zimskem alpinizmu, ko se soočamo s pomrznjenimi vrvmi, s katerimi se izredno težko rokuje. Za različne zvrsti plezanja se navadno uporablja tem zvrstem namenjene vrvi. Proizvajalci za vrvi podajajo tehnične specifikacije, kot so premer, število UIAA padcev, največjo ulovitveno silo pri padcu, maso&nbsp; in še nekaj drugih parametrov. <br> <br />
<br />
Kateri&nbsp;»družini«&nbsp;vrvi pripada določena vrv, lahko razberemo po oznaki v krogcu, ki je natisnjen na koncih vrvi. <br> <br />
<br />
=== Enojna vrv ===<br />
<br />
Enojna dinamična vrv omogoča plezanje naveze dveh plezalcev, vsak pa je navezan na svoj konec. Premeri enojnih vrvi so v razponu med 8,9 mm – 11 mm. Najpogosteje pa se uporabljajo premeri med 9,1 in 10 mm. Tovrstne vrvi se uporablja predvsem pri športnem plezanju. Za to plezalno panogo se uporablja vrvi dolge do 80 m, kar omogoča plezanje športnih smeri dolgih do 40 m. Slabši lastnosti enojnih vrvi sta, da omogoča kratek spust po vrvi (v primeru 60 m vrvi, je spust dolg 30 m) in trenje, ki si ga lahko povzročimo le z enim pramenom (glej skico spodaj). Za plezanje v hribih je najbolj primerna dolžina 60 m. <br> <br />
<br />
Kolikor je alpinistov, toliko je tudi različnih mnenj, katera vrv je najboljša, najmehkejša, najbolj uporabna, s katero se najlažje rokuje. Izberite tisto vrv, ki vam osebno najbolj ugaja. Nekateri imajo raje trše vrvi, ker jih lažje vpenjajo, povzročajo manj trenja in so bolj zdržljive,&nbsp; spet drugi zagovarjajo mehkejše, ker se z njimi lažje rokuje.<br> <br />
<br />
[[Image:Vrv_-_enojna.jpg|thumb|center|250px|Enojna vrv]]<br />
<br />
=== Dvojna vrv ===<br />
<br />
Dvojna vrv (tudi polovička) je sestavljena iz dveh pramenov, ter omogoča plezanje naveze dveh ali treh plezalcev, kjer je vodilni navezan na oba pramena, sledeča plezalca pa vsak na svojega. Običajni premer pramena dvojne vrvi je 8 mm – 9 mm. <br />
<br />
[[Image:Vrv_-_dvojna.jpg|thumb|center|250px|Dvojna vrv]]<br />
<br />
Vsak pramen dvojne vrvi se lahko uporablja kot samostojno/enojno vrv, kar omogoča vpenjanje vsakega pramena posebej. Plezanje z dvojno vrvjo je v primeru dvomljivega varovanja varnejše, s pravilnim vpenjanjem pa si lahko zmanjšamo tudi trenje. Najpogostejša uporaba dvojne vrvi je alpinizem - plezanje večraztežajnih smeri, kjer zaradi svojih dveh (navadno) 60 m dolgih pramenov omogoča prav tako dolg spust po vrvi – to je tudi ena izmed prednosti v primerjavi z enojno vrvjo. Druga prednost pa je bolj praktične narave, saj vsak plezalec nese eno polovico vrvi, kar je lažje, kot pa nositi enojno vrv. <br> <br />
<br />
[[Image:Vrv_-_potek_-_no.jpg|thumb|center|250px|Nepravilna uporaba dvojne vrvi]]<br />
<br />
&nbsp;[[Image:Vrv_-_potek_-_ok.jpg|thumb|center|250px|Pravilna uporava dvojne vrvi, kjer poizkušamo čimbolj enakomerno vpenjati vsak pramen posebej.]]<br />
<br />
<br><br />
<br />
=== Dvojček ===<br />
<br />
Dvojček je vrv sestavljena iz dveh pramenov in omogoča plezanje naveze dveh plezalcev, kjer sta oba navezana na oba pramena. Z dvojčkom ravnamo kot z enojno vrvjo, kar pomeni, da vpenjamo oba pramena skupaj. V nasprotnem primeru je uporaba nevarna. Premeri dvojčkov se gibajo od 7,5 mm – 8 mm. Najpogostejša uporaba dvojčka je alpinizem - plezanje večraztežajnih smeri, kjer zaradi svojih dveh (navadno) 60 m dolgih pramenov omogoča prav tako dolg spust po vrvi. <br />
<br />
[[Image:Vrv_-_dvojcek.jpg|thumb|center|250px|Dvojček]]<br><br />
<br />
=== Vrv za gibanje po ledeniku<br> ===<br />
<br />
Vrv za ledeniško navezo je navadno tanjša in krajša od enojne ali dvojne vrvi. Dolžina se giblje od 20 m do 50 m, odvisno od števila oseb, ki so v navezi. So pa za ledeniško navezo primerne tudi ostale dinamične vrvi (enojna in dvojna). &nbsp;<br />
<br />
== Pomožne vrvice ==<br />
<br />
Vsak član naveze mora imeti pri plezanju s seboj dve vsaj 5 m dolgi pomožni vrvici. Tudi če imate daljše pomožne vrvice ni nič narobe, saj jih po potrebi lahko vedno skrajšate. Pomožno vrvico uporabljate za izdelavo [[Sidrišča za spust v skali|sidrišč za spust]], [[Vozli#Drsni_vozli|drsnih vozlov]], za [[Reševanje padlega|reševanje padlega]], [[Samoreševanje|samoreševanje]], [[Spust po vrvi|spust po vrvi]]... Najbolj primerna je pomožna vrvica s premerom 6 mm. (Nosilnost okrog 8kN)&nbsp; Na pasu jih nosimo zložene na primerno dolžino, da nas ne motijo med plezanjem. Zelo uporabna je tudi krajša vrvica, zavezana v zanko dolžine cca 30 cm, ki jo uporabimo za izdelavo [[Vozli#Drsni_vozli|Machardovega vozla]] (samovarovanje pri spuščanju po vrvi). <br />
<br />
== Prižeme ==<br />
<br />
Za nadomeščanje [[Vozli#Drsni_vozli|drsnih vozlov]]&nbsp;in lažje izvajanje manevrov samovarovanja, [[Samoreševanje|samoreševanja]], [[Reševanje padlega|reševanja padlega]], [[Reševanje iz ledeniških razpok|reševanja iz ledeniške razpoke]], ..., se vedno bolj uporabljajo mini prižeme (Petzl Micro Traxion, Tibloc; Wild Country Ropeman, Kong Duck,... ).&nbsp; <br />
<br />
[[Image:Oprema osebna ropeman.jpg|thumb|center|300px|Prižena (Vir: Wild Country).]]<br />
<br />
== Prva pomoč ==<br />
<br />
Vsaka naveza mora imeti (osnovni) [[Prva pomoč v hribih#Vsebina_prve_pomo.C4.8Di_v_nahrbtniku|komplet prve pomoči]].</div>Maticekhttps://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Osnovna_plezalna_oprema&diff=3921Osnovna plezalna oprema2013-05-09T16:46:26Z<p>Maticek: </p>
<hr />
<div>Kot je alpinizem raznolika aktivnost, temu primerno je raznolika tudi oprema, ki jo za različne zvrsti alpinizma uporabljamo. Še tako vrhunska in kakovostna oprema ni zagotovilo za dobre vzpone in varno plezanje, temveč predstavlja le osnovo, ki ob pravilni uporabi omogoča plezalcu varnejše in učinkovitejše plezanje. Dandanes je na tržišču ogromno število ponudnikov alpinistične opreme, kar na eni strani omogoča kupcu nakup opreme, namenjene njegovim specifičnim potrebam in zahtevam, na drugi strani pa so predvsem manj izkušeni velikokrat zmedeni ob poplavi raznovrstne opreme.&nbsp; <br />
<br />
== Testiranje in trajnost ==<br />
<br />
=== Testiranje in oznake ===<br />
<br />
V začetni dobi alpinizma so gorniki uporabljali precej primitivno opremo, ki je izhajala iz drugih aktivnosti in so predstavljale različne izpeljanke orodij iz vsakodnevne rabe. Z nabiranjem izkušenj se je razvijala tudi oprema, ki je postajala vse bolj specifična, boljša in je omogočila prehod k težjim vzponom. Izdelava, predelava in izboljšava opreme je bila dolgo domena plezalcev samih in lokalnih obrtnikov, ki so iz takrat razpoložljivih materialov izdelovali različne izdelke – krojači, kovači itd. Z razvojem opreme, zahtevnostjo njene izdelave in z uporabo novih materialov ter večanjem kroga uporabnikov, so se začeli pojavljati proizvajalci izključno alpinistične opreme, oziroma le določene vrste opreme - oblačila, obutev, ledno opremo, itd. Vzporedno s tem, se je pojavila tudi potreba po standardizaciji testiranja opreme. To je na eni strani zagotovilo določeno raven zanesljivosti in kakovosti opreme, po drugi strani pa uporabniku zagotavlja, da je oprema resnično testirana in primerna za uporabo. Vsak kos opreme, ki ima določeno nazivno trdnost, mora biti laboratorijsko testiran, z oznakami na artiklu pa je označeno, da artikel dejansko ustreza mednarodnim standardom (oznaki UIAA in/ali CE). Na opremi so podatki o nosilnosti pri različnih načinih obremenitve navedeni v navodilih za uporabo, natisnjeni pa so tudi na sami opremi.&nbsp; <br> <br />
<br />
Leta 1932 je bila v Chamonix-u ustanovljena mednarodna organizacija za področje gorništva in plezanja – International Mountaineering and Climbing Federation – [http://www.theuiaa.org/ UIAA]. Njen namen je bil v začetkih uniformirati težavnostno lestvico ocenjevanja vzponov. Z leti so pod njeno okrilje prihajale nove naloge in v letu 1957 so izdali prve standarde za varnost opreme. Prva testiranja so začeli izvajati 3 leta kasneje. Pod drobnogled in testiranje so najprej vzeli vrvi. Nabor standardov se je širil in razvijal in tako je danes testirana prav vsa oprema, katere pomanjkljivosti bi lahko ogrožale plezalce. Organizacija UIAA danes poleg samega testiranja ustreznosti opreme, izvaja tudi različna testiranja uporabnosti opreme, analizira nesreče v gorah, izdaja različna priporočila za pravilno in učinkovitejšo uporabe opreme, organizira tečaje pravilne uporabe opreme, se zavzema za ohranjanje gorskega okolja, poskuša dvigovati etična načela v gorah itd.<br />
<br />
[[Image:Oprema_osebna_safety_label.JPG|thumb|center|400px|UIAA varnostna oznaka (Vir: UIAA). ]]Pred uporabo plezalne opreme si preberite navodila proizvajalca in se izurite za njeno varno uporabo! Dve zelo pomembni zadevi za varno uporabo opreme sta namreč pravilna uporaba in brezhibnost opreme. <br><br />
<br />
=== Trajnost, uporabnost in vzdrževanje opreme ===<br />
<br />
Za varno plezanje moramo imeti brezhibno plezalno opremo, zato jo pred odhodom na turo vedno pregledamo. Opremo shranjujemo v suhih, temnejših prostorih, zavarovanih pred kemikamalijami, vlago in ekstremnimi temperaturami. Čistimo jo s tekočo vodo in milom, sušimo pa jo na sobni temperaturi. Opremo z gibljivimi deli (vponke, metulji, ...) lahko vzdržujemo z raznimi protikorozijskimi olji. <br>Proizvajalci za vsak izdelek podajajo maksimalno dobo uporabe in garancijsko dobo. Opreme ne uporabljamo do maksimalne dobe uporabe, ampak dokler se nam zdi varna. Tako naprimer Petzl priporoča, da damo njihovo opremo vsakih 12 mesecev na pregled za to usposobljenemu osebju.&nbsp; <br />
<br />
== Čelada ==<br />
<br />
Eden izmed najpomembnejših zaščitnih pripomočkov pri plezanju je čelada. Uporablja se jo pri vseh zvrsteh plezanja, v zadnjem času je njena uporaba zelo priporočljiva tudi pri športnem plezanju v naravnih plezališčih. Čelada varuje glavo pred padajočim kamenjem, ledom, opremo ter pred udarci z glavo v skalo/steno pri plezanju, padcih... Dobre čelade so lahke, trdne in imajo enostaven način prilagajanja velikosti naše glave. Večina jih ima tudi majhne kaveljčke, pod katere namestimo elastiko čelne svetilke. Novejše čelade so izdelane iz kompaktnega polistirena, ki je po obodu zaščiten s polikarbonatno školjko. Take čelade so zelo lahke, zračne in udobne. So pa manj robustne in zahtevajo nekoliko več pozornosti pri rokovanju z njo (lahko jo zlomimo). Delujejo po principu absorbcije udarca z deformacijo, tako da pri hudem udarcu lahko tudi počijo in razpadejo. Čelade, ki imajo celotno školjko iz polikarbonata so bolj elastične, težje, a zaradi tega bolj trpežne in odporne na udarce. Delujejo pa na principu razpršitve sile. Močan udarec se razprši in prenese na glavo preko sistema posebnih trakov pod obodom čelade ali posebnega polistirenskega vsadka.&nbsp; <br />
<br />
[[Image:Oprema osebna celada.JPG|thumb|center|400px|Stiroporasta in plastična čelada (Vir: Petzl).]] <br />
<br />
Čelado ob nakupu pomerite tudi z nameščeno kapo na glavi, saj jo boste velikokrat uporabljali tudi pozimi. <br><br />
<br />
== Plezalni pas ==<br />
<br />
Pri plezanju nosimo plezalni pas, na katerega smo navezani, na zankah nosimo plezalno opremo ([[Osnovna plezalna oprema#Sistemi_vponk|sisteme]], [[Oprema za skalno plezanje#Skalna_varovala.23Metulji|metulje]], ...). Pozorni moramo biti na ustrezno velikost plezalnega pasu. V primeru, da je premajhen, nas tišči, v primeru, da je prevelik, pa lahko pri nerodnem padcu pademo iz pasu. Pasovi namenjeni alpinizmu (plezanje skalnih, lednih in snežnih smeri), imajo navadno poleg nastavljivega pasu, zaradi različnega števila slojev oblačil, ki jih nosimo v različnih letnih časih, nastavljivi tudi nožni zanki.<br>Kadar med plezanjem nosimo težak nahrbtnik je priporočljivo, da poleg (spodnjega dela) plezalnega pasu, nosimo tudi zgornji del plezalnega pasu. V primeru padca kombinacija obeh pasov zmanjša možnost poškodb hrbtenice (preprečuje padec vznak). <br />
<br />
[[Image:Oprema osebna pasova.JPG|thumb|center|400px|Spodnji in zgornji del plezalnega pasu (Vir: Black Diamond).]]<br />
<br />
== Oprema za varovanje ==<br />
<br />
Poleg opreme namenjene posameznim zvrstem plezanja ([[Oprema za skalno plezanje|skalno]], [[Oprema za plezanje snežnih smeri|snežno]], [[Oprema za plezanje lednih smeri|ledno]] in [[Oprema za športno plezanje|športno]]), poznamo tudi splošno opremo za varovanje, ki jo uporabljamo pri plezanju v navezi. <br />
<br />
=== Vponke z matico ===<br />
<br />
Vponke z matico so pomemben varovalni element. Uporabljamo jih za [[Varovanje|varovanje]], izdelavo [[Sidrišča v skali|sidrišč]] ter povsod tam, kjer smo vpeti mi ali naš soplezalec. Matica na vratcih vponke preprečuje, da bi se le te odprle, kadar je matica privita. Na tržišču lahko zasledimo vponke, kjer je potrebno matico vsakič znova zaviti, na voljo pa so tudi t.i. polavtomatske, kjer poseben zaklep omogoča avtomatsko zapiranje matice. Vponke z matico ločimo tudi po obliki (hruškaste - HMS vponke, ovalne in D-oblike).&nbsp; <br />
<br />
[[Image:Oprema osebna maticarka.jpg|thumb|center|400px|Vponka z matico (Vir: Petzl).]]<br />
<br />
=== Trakovi ===<br />
<br />
Trakovi so prešite neskončne zanke, različnih dolžin (60 cm, 80 cm, 120 cm, 180 cm...), namenjene predvsem izdelavi&nbsp;[[Sidrišča v skali|sidrišč]] in [[Osnovna plezalna oprema#Sistemi_vponk|sistemov]]. Danes najdemo na tržišču trakove izdelane iz poliamidnih vlaken ter iz dyneema (polietilenskih) vlaken. Kljub temu, da so si trakovi iz enih in drugih vlaken na prvi pogled zelo podobni in proizvajalci za oboje navajajo enako nosilnost (22 kN), so med njimi razlike.&nbsp; <br />
<br />
==== Poliamidni&nbsp; ====<br />
<br />
Poliamidne zanke so narejene iz sintetičnega poliamida, ki je najstarejše uporabno sintetično vlakno. Je zelo odporno na trganje, je elastično (do neke mere) in trpežno. Temperatura taljenja poliamidnega vlakna je večja od polietilenskih vlaken, odlikuje pa ga tudi rahlo večja odpornost na UV žarke. Slabše pa se to vlakno obnese v vodnatih razmerah, saj vpija vodo in sicer do 4% svoje teže. Mokro vlakno pa znatno izgubi na svoji moči oz. nosilnosti. V zimskih pogojih, ko začnejo zanke zmrzovati, se nosilnost tovrstnih trakov lahko zmanjša tudi do 50%!<br> <br />
<br />
==== Dyneema (polietilenski) ====<br />
<br />
Dyneema je polietilensko vlakno, katerega glavne odlike so izredna vzdržljivost, odpornost na vodo in kemikalije. Omenjeno vlakno je zelo lahko in močno, saj je 5x močnejše kot poliamid. Dodatna prednost vlakna je, da ne vpija vode. Takšne zanke so najbolj primerne za nameščanje vmesnega varovanja. Slaba lastnost dyneema zank je relativno nizka temperatura, pri kateri se vlakna začnejo taliti. Ker so vlakna zelo gladka in neelastična, se vozli na njih slabše obnesejo – drsijo in zmanjšajo nosilnost vlaken.&nbsp; <br />
<br />
[[Image:Oprema osebna trakovi.JPG|thumb|center|500px|Poliamidni (zgoraj) in najlonski (spodaj) trak (Vir: Wild Country).]] <br />
<br />
<br> <br />
<br />
V tabeli so predstavljene bistvene razlike med obema vrstama zank. <br> <br />
<br />
{| width="812" height="150" align="center" cellspacing="1" cellpadding="1" border="1" style=""<br />
|+ Razlika med dyneema in poliamidnimi neskončnimi zankami<br />
|-<br />
| '''Lastnosti''' <br />
| '''Dyneema zanke''' <br />
| '''Poliamidne zanke'''<br />
|-<br />
| Absorbiranje vode<br> <br />
| 0%<br> <br />
| 4%<br><br />
|-<br />
| Nosilnost ob izdelavi vozla na zanki (1) <br />
| 40-60% <br />
| 60-80%<br />
|-<br />
| Tališče <br />
| 130 stopinj C <br />
| 220 stopinj C<br />
|-<br />
| Maksimalni raztezek (2) <br />
| 3-4% <br />
| 15-25%<br />
|-<br />
| UV odpornost <br />
| Zmerna <br />
| Dobra<br />
|-<br />
| Trpežnost <br />
| Dobra <br />
| Zelo dobra<br />
|}<br />
<br />
(1) Nosilnost zanke glede na deklarirano vrednost, če na zanki naredimo vozel. <br />
<br />
(2) Raztezek materiala oz. zanke ob pretrganju. Ta podatek nam kaže elastičnost materiala. <br />
<br />
<br> <br />
<br />
[[Image:Trakovi nosilnost vozlov.jpg|thumb|center|450px|Zmanjšanje nosilnosti traku zaradi vozla (Vir: Mammut).]]<br> <br />
<br />
Pri izdelovanju sidrišč se poslužujmo širokih poliamidnih trakov (12 do 19 mm). Ozki dyneema trakovi imajo ob uporabi vozlov zelo nizek prag trganja. Manj so odporni tudi na obrabo, kar je še posebej pomembno pri obremenitvi takega traku preko ostrega skalnega roba. V omenjenih primerih se lahko nosilnost trakov zmanjša na vsega 5 kN ali 500 kg. Zaradi teh razlogov '''dyneema trakovi NISO PRIMERNI za izdelovanje sidrišč, razen v izjemnih primerih, ko nimamo druge izbire in uporabimo dvojno zanko.''' Na sidriščih torej uporabljajmo poliamidne, dovolj široke in nepoškodovane trakove. Spoznajmo prednosti, slabosti in posebnosti posameznih vrst trakov ter upoštevajmo navodila proizvajalcev in pravila alpinistične šole. <br><br />
<br />
=== Sistemi vponk - kompleti&nbsp; ===<br />
<br />
S sistemi vponk (tudi kompleti) v smereh povezujemo [[Oprema za skalno plezanje#Skalna_varovala|varovala]] in [[Osnovna plezalna oprema#Vrv|plezalno vrv]]. Komplet sestavljata dve vponki povezani z neskončno zanko/trakom, dolžine 60 ali 120 cm. Podaljšane komplete uporabljamo zato, ker smeri v hribih ne potekajo naravnost navzgor (kot v plezališču), ampak potekajo cikcak (iščejo najlažje prehode čez steno). Če bi vpenjali samo kratke komplete, bi si ustvarili veliko trenje in kmalu ne bi mogli več vleči vrvi za sabo. <br> <br />
<br />
[[Image:Skrajsevanje sistemov.jpg|thumb|center|250px|Skrajševanje podaljšanih kompletov.]]Poznamo vponke s polnimi vratci in vratci na žičko. Razlika med enimi in drugimi vratci se pojavi ob udarcu vponke ob skalo ali kak drug trd predmet. Polna vratca se bodo ob udarcu odprla, saj se bo sila prenesla na vratca, pri žičnatih vratcih pa se to ne bo zgodilo, ker ima žica toliko manjšo maso, da ne pride do nihanja. Vponke z žičnatimi vratci so tudi primernejše za snežno in ledno plezanje, saj se njihova vratca v ledu in snegu&nbsp; zapirajo bolj zanesljivo.&nbsp; <br />
<br />
[[Image:Osnove plezanja vponke.JPG|thumb|center|300px|Vponka z žičnatimi in polnimi vratci.]]Pri [[Oprema za športno plezanje|športnem plezanju]] se uporablja že izdelane komplete, kjer so vmesne neskončne zanke dolge med 10 in 20 cm. <br />
<br />
[[Image:Oprema osebna kompleti.JPG|thumb|center|400px|Sistema vponk (Vir: DMM).]]<br />
<br />
=== Naprava za varovanje ===<br />
<br />
Pri večraztežajnem plezanju se za varovanje največ uporablja naprava za varovanje (ploščica), ki omogoča samozatezno varovanje drugega (Petzl Reverso, Black Diamond ATC Guide). Samozateznim napravam je skupno to, da delujejo na principu trenja, ki ga ustvarja napeljana vrv skozi njih. Lastnost samozateznega delovanja s pridom izkoriščamo tudi pri izvajanju ostalih manevrov kot npr. [[Samoreševanje|samoreševanje]], [[Spust po vrvi|spust po vrvi]], [[Reševanje padlega|reševanje padlega soplezalca]], … in je zaradi svoje raznovrstnosti v alpinizmu zelo uporabna pripravica. [[Oprema za športno plezanje#Samozatezna_naprava_za_varovanje|Samozatezne naprave]], ki omogočajo samozatezno varovanje prvega, so namenjene predvsem varovanju pri športnem plezanju (npr. Petzl Grigri).<br> <br />
<br />
[[Image:Oprema osnovna atc.jpg|thumb|center|300px|Naprava za varovanje (Vir: Black Diamond).]]<br />
<br />
== Vrv ==<br />
<br />
Vrv je eden glavnih delov plezalne opreme, saj plezalcu nudi varnost pri plezanju, možnost umika iz stene in izvajanje manevrov. Pri vrveh je pomembna njihova elastičnost, vzdržljivost (življenjska doba) in&nbsp; tudi nepremočljivost. Slednje je še posebej pomembno pri zimskem alpinizmu, ko se soočamo s pomrznjenimi vrvmi, s katerimi se izredno težko rokuje. Za različne zvrsti plezanja se navadno uporablja tem zvrstem namenjene vrvi. Proizvajalci za vrvi podajajo tehnične specifikacije, kot so premer, število UIAA padcev, največjo ulovitveno silo pri padcu, maso&nbsp; in še nekaj drugih parametrov. <br> <br />
<br />
Kateri&nbsp;»družini«&nbsp;vrvi pripada določena vrv, lahko razberemo po oznaki v krogcu, ki je natisnjen na koncih vrvi. <br> <br />
<br />
=== Enojna vrv ===<br />
<br />
Enojna dinamična vrv omogoča plezanje naveze dveh plezalcev, vsak pa je navezan na svoj konec. Premeri enojnih vrvi so v razponu med 8,9 mm – 11 mm. Najpogosteje pa se uporabljajo premeri med 9,1 in 10 mm. Tovrstne vrvi se uporablja predvsem pri športnem plezanju. Za to plezalno panogo se uporablja vrvi dolge do 80 m, kar omogoča plezanje športnih smeri dolgih do 40 m. Slabši lastnosti enojnih vrvi sta, da omogoča kratek spust po vrvi (v primeru 60 m vrvi, je spust dolg 30 m) in trenje, ki si ga lahko povzročimo le z enim pramenom (glej skico spodaj). Za plezanje v hribih je najbolj primerna dolžina 60 m. <br> <br />
<br />
Kolikor je alpinistov, toliko je tudi različnih mnenj, katera vrv je najboljša, najmehkejša, najbolj uporabna, s katero se najlažje rokuje. Izberite tisto vrv, ki vam osebno najbolj ugaja. Nekateri imajo raje trše vrvi, ker jih lažje vpenjajo, povzročajo manj trenja in so bolj zdržljive,&nbsp; spet drugi zagovarjajo mehkejše, ker se z njimi lažje rokuje.<br> <br />
<br />
[[Image:Vrv_-_enojna.jpg|thumb|center|250px|Enojna vrv]]<br />
<br />
=== Dvojna vrv ===<br />
<br />
Dvojna vrv (tudi polovička) je sestavljena iz dveh pramenov, ter omogoča plezanje naveze dveh ali treh plezalcev, kjer je vodilni navezan na oba pramena, sledeča plezalca pa vsak na svojega. Običajni premer pramena dvojne vrvi je 8 mm – 9 mm. <br />
<br />
[[Image:Vrv_-_dvojna.jpg|thumb|center|250px|Dvojna vrv]]<br />
<br />
Vsak pramen dvojne vrvi se lahko uporablja kot samostojno/enojno vrv, kar omogoča vpenjanje vsakega pramena posebej. Plezanje z dvojno vrvjo je v primeru dvomljivega varovanja varnejše, s pravilnim vpenjanjem pa si lahko zmanjšamo tudi trenje. Najpogostejša uporaba dvojne vrvi je alpinizem - plezanje večraztežajnih smeri, kjer zaradi svojih dveh (navadno) 60 m dolgih pramenov omogoča prav tako dolg spust po vrvi – to je tudi ena izmed prednosti v primerjavi z enojno vrvjo. Druga prednost pa je bolj praktične narave, saj vsak plezalec nese eno polovico vrvi, kar je lažje, kot pa nositi enojno vrv. <br> <br />
<br />
[[Image:Vrv_-_potek_-_no.jpg|thumb|center|250px|Nepravilna uporaba dvojne vrvi]]<br />
<br />
&nbsp;[[Image:Vrv_-_potek_-_ok.jpg|thumb|center|250px|Pravilna uporava dvojne vrvi, kjer poizkušamo čimbolj enakomerno vpenjati vsak pramen posebej.]]<br />
<br />
<br><br />
<br />
=== Dvojček ===<br />
<br />
Dvojček je vrv sestavljena iz dveh pramenov in omogoča plezanje naveze dveh plezalcev, kjer sta oba navezana na oba pramena. Z dvojčkom ravnamo kot z enojno vrvjo, kar pomeni, da vpenjamo oba pramena skupaj. V nasprotnem primeru je uporaba nevarna. Premeri dvojčkov se gibajo od 7,5 mm – 8 mm. Najpogostejša uporaba dvojčka je alpinizem - plezanje večraztežajnih smeri, kjer zaradi svojih dveh (navadno) 60 m dolgih pramenov omogoča prav tako dolg spust po vrvi. <br />
<br />
[[Image:Oprema osebna tipi vrvi.jpg|thumb|center|300px|Tipi in oznake vrvi.]]<br> <br />
<br />
=== Vrv za gibanje po ledeniku<br> ===<br />
<br />
Vrv za ledeniško navezo je navadno tanjša in krajša od enojne ali dvojne vrvi. Dolžina se giblje od 20 m do 50 m, odvisno od števila oseb, ki so v navezi. So pa za ledeniško navezo primerne tudi ostale dinamične vrvi (enojna in dvojna). &nbsp;<br />
<br />
== Pomožne vrvice ==<br />
<br />
Vsak član naveze mora imeti pri plezanju s seboj dve vsaj 5 m dolgi pomožni vrvici. Tudi če imate daljše pomožne vrvice ni nič narobe, saj jih po potrebi lahko vedno skrajšate. Pomožno vrvico uporabljate za izdelavo [[Sidrišča za spust v skali|sidrišč za spust]], [[Vozli#Drsni_vozli|drsnih vozlov]], za [[Reševanje padlega|reševanje padlega]], [[Samoreševanje|samoreševanje]], [[Spust po vrvi|spust po vrvi]]... Najbolj primerna je pomožna vrvica s premerom 6 mm. (Nosilnost okrog 8kN)&nbsp; Na pasu jih nosimo zložene na primerno dolžino, da nas ne motijo med plezanjem. Zelo uporabna je tudi krajša vrvica, zavezana v zanko dolžine cca 30 cm, ki jo uporabimo za izdelavo [[Vozli#Drsni_vozli|Machardovega vozla]] (samovarovanje pri spuščanju po vrvi). <br />
<br />
== Prižeme ==<br />
<br />
Za nadomeščanje [[Vozli#Drsni_vozli|drsnih vozlov]]&nbsp;in lažje izvajanje manevrov samovarovanja, [[Samoreševanje|samoreševanja]], [[Reševanje padlega|reševanja padlega]], [[Reševanje iz ledeniških razpok|reševanja iz ledeniške razpoke]], ..., se vedno bolj uporabljajo mini prižeme (Petzl Micro Traxion, Tibloc; Wild Country Ropeman, Kong Duck,... ).&nbsp; <br />
<br />
[[Image:Oprema osebna ropeman.jpg|thumb|center|300px|Prižena (Vir: Wild Country).]]<br />
<br />
== Prva pomoč ==<br />
<br />
Vsaka naveza mora imeti (osnovni) [[Prva pomoč v hribih#Vsebina_prve_pomo.C4.8Di_v_nahrbtniku|komplet prve pomoči]].</div>Maticekhttps://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Osnovna_plezalna_oprema&diff=3920Osnovna plezalna oprema2013-05-09T16:42:42Z<p>Maticek: </p>
<hr />
<div>Kot je alpinizem raznolika aktivnost, temu primerno je raznolika tudi oprema, ki jo za različne zvrsti alpinizma uporabljamo. Še tako vrhunska in kakovostna oprema ni zagotovilo za dobre vzpone in varno plezanje, temveč predstavlja le osnovo, ki ob pravilni uporabi omogoča plezalcu varnejše in učinkovitejše plezanje. Dandanes je na tržišču ogromno število ponudnikov alpinistične opreme, kar na eni strani omogoča kupcu nakup opreme, namenjene njegovim specifičnim potrebam in zahtevam, na drugi strani pa so predvsem manj izkušeni velikokrat zmedeni ob poplavi raznovrstne opreme.&nbsp; <br />
<br />
== Testiranje in trajnost ==<br />
<br />
=== Testiranje in oznake ===<br />
<br />
V začetni dobi alpinizma so gorniki uporabljali precej primitivno opremo, ki je izhajala iz drugih aktivnosti in so predstavljale različne izpeljanke orodij iz vsakodnevne rabe. Z nabiranjem izkušenj se je razvijala tudi oprema, ki je postajala vse bolj specifična, boljša in je omogočila prehod k težjim vzponom. Izdelava, predelava in izboljšava opreme je bila dolgo domena plezalcev samih in lokalnih obrtnikov, ki so iz takrat razpoložljivih materialov izdelovali različne izdelke – krojači, kovači itd. Z razvojem opreme, zahtevnostjo njene izdelave in z uporabo novih materialov ter večanjem kroga uporabnikov, so se začeli pojavljati proizvajalci izključno alpinistične opreme, oziroma le določene vrste opreme - oblačila, obutev, ledno opremo, itd. Vzporedno s tem, se je pojavila tudi potreba po standardizaciji testiranja opreme. To je na eni strani zagotovilo določeno raven zanesljivosti in kakovosti opreme, po drugi strani pa uporabniku zagotavlja, da je oprema resnično testirana in primerna za uporabo. Vsak kos opreme, ki ima določeno nazivno trdnost, mora biti laboratorijsko testiran, z oznakami na artiklu pa je označeno, da artikel dejansko ustreza mednarodnim standardom (oznaki UIAA in/ali CE). Na opremi so podatki o nosilnosti pri različnih načinih obremenitve navedeni v navodilih za uporabo, natisnjeni pa so tudi na sami opremi.&nbsp; <br> <br />
<br />
Leta 1932 je bila v Chamonix-u ustanovljena mednarodna organizacija za področje gorništva in plezanja – International Mountaineering and Climbing Federation – [http://www.theuiaa.org/ UIAA]. Njen namen je bil v začetkih uniformirati težavnostno lestvico ocenjevanja vzponov. Z leti so pod njeno okrilje prihajale nove naloge in v letu 1957 so izdali prve standarde za varnost opreme. Prva testiranja so začeli izvajati 3 leta kasneje. Pod drobnogled in testiranje so najprej vzeli vrvi. Nabor standardov se je širil in razvijal in tako je danes testirana prav vsa oprema, katere pomanjkljivosti bi lahko ogrožale plezalce. Organizacija UIAA danes poleg samega testiranja ustreznosti opreme, izvaja tudi različna testiranja uporabnosti opreme, analizira nesreče v gorah, izdaja različna priporočila za pravilno in učinkovitejšo uporabe opreme, organizira tečaje pravilne uporabe opreme, se zavzema za ohranjanje gorskega okolja, poskuša dvigovati etična načela v gorah itd.<br />
<br />
[[Image:Oprema_osebna_safety_label.JPG|thumb|center|400px|UIAA varnostna oznaka (Vir: UIAA). ]]Pred uporabo plezalne opreme si preberite navodila proizvajalca in se izurite za njeno varno uporabo! Dve zelo pomembni zadevi za varno uporabo opreme sta namreč pravilna uporaba in brezhibnost opreme. <br><br />
<br />
=== Trajnost, uporabnost in vzdrževanje opreme ===<br />
<br />
Za varno plezanje moramo imeti brezhibno plezalno opremo, zato jo pred odhodom na turo vedno pregledamo. Opremo shranjujemo v suhih, temnejših prostorih, zavarovanih pred kemikamalijami, vlago in ekstremnimi temperaturami. Čistimo jo s tekočo vodo in milom, sušimo pa jo na sobni temperaturi. Opremo z gibljivimi deli (vponke, metulji, ...) lahko vzdržujemo z raznimi protikorozijskimi olji. <br>Proizvajalci za vsak izdelek podajajo maksimalno dobo uporabe in garancijsko dobo. Opreme ne uporabljamo do maksimalne dobe uporabe, ampak dokler se nam zdi varna. Tako naprimer Petzl priporoča, da damo njihovo opremo vsakih 12 mesecev na pregled za to usposobljenemu osebju.&nbsp; <br />
<br />
== Čelada ==<br />
<br />
Eden izmed najpomembnejših zaščitnih pripomočkov pri plezanju je čelada. Uporablja se jo pri vseh zvrsteh plezanja, v zadnjem času je njena uporaba zelo priporočljiva tudi pri športnem plezanju v naravnih plezališčih. Čelada varuje glavo pred padajočim kamenjem, ledom, opremo ter pred udarci z glavo v skalo/steno pri plezanju, padcih... Dobre čelade so lahke, trdne in imajo enostaven način prilagajanja velikosti naše glave. Večina jih ima tudi majhne kaveljčke, pod katere namestimo elastiko čelne svetilke. Novejše čelade so izdelane iz kompaktnega polistirena, ki je po obodu zaščiten s polikarbonatno školjko. Take čelade so zelo lahke, zračne in udobne. So pa manj robustne in zahtevajo nekoliko več pozornosti pri rokovanju z njo (lahko jo zlomimo). Delujejo po principu absorbcije udarca z deformacijo, tako da pri hudem udarcu lahko tudi počijo in razpadejo. Čelade, ki imajo celotno školjko iz polikarbonata so bolj elastične, težje, a zaradi tega bolj trpežne in odporne na udarce. Delujejo pa na principu razpršitve sile. Močan udarec se razprši in prenese na glavo preko sistema posebnih trakov pod obodom čelade ali posebnega polistirenskega vsadka.&nbsp; <br />
<br />
[[Image:Oprema osebna celada.JPG|thumb|center|400px|Stiroporasta in plastična čelada (Vir: Petzl).]] <br />
<br />
Čelado ob nakupu pomerite tudi z nameščeno kapo na glavi, saj jo boste velikokrat uporabljali tudi pozimi. <br><br />
<br />
== Plezalni pas ==<br />
<br />
Pri plezanju nosimo plezalni pas, na katerega smo navezani, na zankah nosimo plezalno opremo ([[Osnovna plezalna oprema#Sistemi_vponk|sisteme]], [[Oprema za skalno plezanje#Skalna_varovala.23Metulji|metulje]], ...). Pozorni moramo biti na ustrezno velikost plezalnega pasu. V primeru, da je premajhen, nas tišči, v primeru, da je prevelik, pa lahko pri nerodnem padcu pademo iz pasu. Pasovi namenjeni alpinizmu (plezanje skalnih, lednih in snežnih smeri), imajo navadno poleg nastavljivega pasu, zaradi različnega števila slojev oblačil, ki jih nosimo v različnih letnih časih, nastavljivi tudi nožni zanki.<br>Kadar med plezanjem nosimo težak nahrbtnik je priporočljivo, da poleg (spodnjega dela) plezalnega pasu, nosimo tudi zgornji del plezalnega pasu. V primeru padca kombinacija obeh pasov zmanjša možnost poškodb hrbtenice (preprečuje padec vznak). <br />
<br />
[[Image:Oprema osebna pasova.JPG|thumb|center|400px|Spodnji in zgornji del plezalnega pasu (Vir: Black Diamond).]]<br />
<br />
== Oprema za varovanje ==<br />
<br />
Poleg opreme namenjene posameznim zvrstem plezanja ([[Oprema za skalno plezanje|skalno]], [[Oprema za plezanje snežnih smeri|snežno]], [[Oprema za plezanje lednih smeri|ledno]] in [[Oprema za športno plezanje|športno]]), poznamo tudi splošno opremo za varovanje, ki jo uporabljamo pri plezanju v navezi. <br />
<br />
=== Vponke z matico ===<br />
<br />
Vponke z matico so pomemben varovalni element. Uporabljamo jih za [[Varovanje|varovanje]], izdelavo [[Sidrišča v skali|sidrišč]] ter povsod tam, kjer smo vpeti mi ali naš soplezalec. Matica na vratcih vponke preprečuje, da bi se le te odprle, kadar je matica privita. Na tržišču lahko zasledimo vponke, kjer je potrebno matico vsakič znova zaviti, na voljo pa so tudi t.i. polavtomatske, kjer poseben zaklep omogoča avtomatsko zapiranje matice. Vponke z matico ločimo tudi po obliki (hruškaste - HMS vponke, ovalne in D-oblike).&nbsp; <br />
<br />
[[Image:Oprema osebna maticarka.jpg|thumb|center|400px|Vponka z matico (Vir: Petzl).]]<br />
<br />
=== Trakovi ===<br />
<br />
Trakovi so prešite neskončne zanke, različnih dolžin (60 cm, 80 cm, 120 cm, 180 cm...), namenjene predvsem izdelavi&nbsp;[[Sidrišča v skali|sidrišč]] in [[Osnovna plezalna oprema#Sistemi_vponk|sistemov]]. Danes najdemo na tržišču trakove izdelane iz poliamidnih vlaken ter iz dyneema (polietilenskih) vlaken. Kljub temu, da so si trakovi iz enih in drugih vlaken na prvi pogled zelo podobni in proizvajalci za oboje navajajo enako nosilnost (22 kN), so med njimi razlike.&nbsp; <br />
<br />
==== Poliamidni&nbsp; ====<br />
<br />
Poliamidne zanke so narejene iz sintetičnega poliamida, ki je najstarejše uporabno sintetično vlakno. Je zelo odporno na trganje, je elastično (do neke mere) in trpežno. Temperatura taljenja poliamidnega vlakna je večja od polietilenskih vlaken, odlikuje pa ga tudi rahlo večja odpornost na UV žarke. Slabše pa se to vlakno obnese v vodnatih razmerah, saj vpija vodo in sicer do 4% svoje teže. Mokro vlakno pa znatno izgubi na svoji moči oz. nosilnosti. V zimskih pogojih, ko začnejo zanke zmrzovati, se nosilnost tovrstnih trakov lahko zmanjša tudi do 50%!<br> <br />
<br />
==== Dyneema (polietilenski) ====<br />
<br />
Dyneema je polietilensko vlakno, katerega glavne odlike so izredna vzdržljivost, odpornost na vodo in kemikalije. Omenjeno vlakno je zelo lahko in močno, saj je 5x močnejše kot poliamid. Dodatna prednost vlakna je, da ne vpija vode. Takšne zanke so najbolj primerne za nameščanje vmesnega varovanja. Slaba lastnost dyneema zank je relativno nizka temperatura, pri kateri se vlakna začnejo taliti. Ker so vlakna zelo gladka in neelastična, se vozli na njih slabše obnesejo – drsijo in zmanjšajo nosilnost vlaken.&nbsp; <br />
<br />
[[Image:Oprema osebna trakovi.JPG|thumb|center|500px|Poliamidni (zgoraj) in najlonski (spodaj) trak (Vir: Wild Country).]] <br />
<br />
<br> <br />
<br />
V tabeli so predstavljene bistvene razlike med obema vrstama zank. <br> <br />
<br />
{| width="812" height="150" align="center" cellspacing="1" cellpadding="1" border="1" style=""<br />
|+ Razlika med dyneema in poliamidnimi neskončnimi zankami<br />
|-<br />
| '''Lastnosti''' <br />
| '''Dyneema zanke''' <br />
| '''Poliamidne zanke'''<br />
|-<br />
| Absorbiranje vode<br> <br />
| 0%<br> <br />
| 4%<br><br />
|-<br />
| Nosilnost ob izdelavi vozla na zanki (1) <br />
| 40-60% <br />
| 60-80%<br />
|-<br />
| Tališče <br />
| 130 stopinj C <br />
| 220 stopinj C<br />
|-<br />
| Maksimalni raztezek (2) <br />
| 3-4% <br />
| 15-25%<br />
|-<br />
| UV odpornost <br />
| Zmerna <br />
| Dobra<br />
|-<br />
| Trpežnost <br />
| Dobra <br />
| Zelo dobra<br />
|}<br />
<br />
(1) Nosilnost zanke glede na deklarirano vrednost, če na zanki naredimo vozel. <br />
<br />
(2) Raztezek materiala oz. zanke ob pretrganju. Ta podatek nam kaže elastičnost materiala. <br />
<br />
<br> <br />
<br />
[[Image:Trakovi nosilnost vozlov.jpg|thumb|center|450px|Zmanjšanje nosilnosti traku zaradi vozla (Vir: Mammut).]]<br> <br />
<br />
Pri izdelovanju sidrišč se poslužujmo širokih poliamidnih trakov (12 do 19 mm). Ozki dyneema trakovi imajo ob uporabi vozlov zelo nizek prag trganja. Manj so odporni tudi na obrabo, kar je še posebej pomembno pri obremenitvi takega traku preko ostrega skalnega roba. V omenjenih primerih se lahko nosilnost trakov zmanjša na vsega 5 kN ali 500 kg. Zaradi teh razlogov '''dyneema trakovi NISO PRIMERNI za izdelovanje sidrišč, razen v izjemnih primerih, ko nimamo druge izbire in uporabimo dvojno zanko.''' Na sidriščih torej uporabljajmo poliamidne, dovolj široke in nepoškodovane trakove. Spoznajmo prednosti, slabosti in posebnosti posameznih vrst trakov ter upoštevajmo navodila proizvajalcev in pravila alpinistične šole. <br><br />
<br />
=== Sistemi vponk - kompleti&nbsp; ===<br />
<br />
S sistemi vponk (tudi kompleti) v smereh povezujemo [[Oprema za skalno plezanje#Skalna_varovala|varovala]] in [[Osnovna plezalna oprema#Vrv|plezalno vrv]]. Komplet sestavljata dve vponki povezani z neskončno zanko/trakom, dolžine 60 ali 120 cm. Podaljšane komplete uporabljamo zato, ker smeri v hribih ne potekajo naravnost navzgor (kot v plezališču), ampak potekajo cikcak (iščejo najlažje prehode čez steno). Če bi vpenjali samo kratke komplete, bi si ustvarili veliko trenje in kmalu ne bi mogli več vleči vrvi za sabo. <br> <br />
<br />
[[Image:Skrajsevanje sistemov.jpg|thumb|center|250px|Skrajševanje podaljšanih kompletov.]]Poznamo vponke s polnimi vratci in vratci na žičko. Razlika med enimi in drugimi vratci se pojavi ob udarcu vponke ob skalo ali kak drug trd predmet. Polna vratca se bodo ob udarcu odprla, saj se bo sila prenesla na vratca, pri žičnatih vratcih pa se to ne bo zgodilo, ker ima žica toliko manjšo maso, da ne pride do nihanja. Vponke z žičnatimi vratci so tudi primernejše za snežno in ledno plezanje, saj se njihova vratca v ledu in snegu&nbsp; zapirajo bolj zanesljivo.&nbsp; <br />
<br />
[[Image:Osnove plezanja vponke.JPG|thumb|center|300px|Vponka z žičnatimi in polnimi vratci.]]Pri [[Oprema za športno plezanje|športnem plezanju]] se uporablja že izdelane komplete, kjer so vmesne neskončne zanke dolge med 10 in 20 cm. <br />
<br />
[[Image:Oprema osebna kompleti.JPG|thumb|center|400px|Sistema vponk (Vir: DMM).]]<br />
<br />
=== Naprava za varovanje ===<br />
<br />
Pri večraztežajnem plezanju se za varovanje največ uporablja naprava za varovanje (ploščica), ki omogoča samozatezno varovanje drugega (Petzl Reverso, Black Diamond ATC Guide). Samozateznim napravam je skupno to, da delujejo na principu trenja, ki ga ustvarja napeljana vrv skozi njih. Lastnost samozateznega delovanja s pridom izkoriščamo tudi pri izvajanju ostalih manevrov kot npr. [[Samoreševanje|samoreševanje]], [[Spust po vrvi|spust po vrvi]], [[Reševanje padlega|reševanje padlega soplezalca]], … in je zaradi svoje raznovrstnosti v alpinizmu zelo uporabna pripravica. [[Oprema za športno plezanje#Samozatezna_naprava_za_varovanje|Samozatezne naprave]], ki omogočajo samozatezno varovanje prvega, so namenjene predvsem varovanju pri športnem plezanju (npr. Petzl Grigri).<br> <br />
<br />
[[Image:Oprema osnovna atc.jpg|thumb|center|300px|Naprava za varovanje (Vir: Black Diamond).]]<br />
<br />
== Vrv ==<br />
<br />
Vrv je eden glavnih delov plezalne opreme, saj plezalcu nudi varnost pri plezanju, možnost umika iz stene in izvajanje manevrov. Pri vrveh je pomembna njihova elastičnost, vzdržljivost (življenjska doba) in&nbsp; tudi nepremočljivost. Slednje je še posebej pomembno pri zimskem alpinizmu, ko se soočamo s pomrznjenimi vrvmi, s katerimi se izredno težko rokuje. Za različne zvrsti plezanja se navadno uporablja tem zvrstem namenjene vrvi. Proizvajalci za vrvi podajajo tehnične specifikacije, kot so premer, število UIAA padcev, največjo ulovitveno silo pri padcu, maso&nbsp; in še nekaj drugih parametrov. <br> <br />
<br />
Kateri&nbsp;»družini«&nbsp;vrvi pripada določena vrv, lahko razberemo po oznaki v krogcu, ki je natisnjen na koncih vrvi. <br> <br />
<br />
=== Enojna vrv ===<br />
<br />
Enojna dinamična vrv omogoča plezanje naveze dveh plezalcev, vsak pa je navezan na svoj konec. Premeri enojnih vrvi so v razponu med 8,9 mm – 11 mm. Najpogosteje pa se uporabljajo premeri med 9,1 in 10 mm. Tovrstne vrvi se uporablja predvsem pri športnem plezanju. Za to plezalno panogo se uporablja vrvi dolge do 80 m, kar omogoča plezanje športnih smeri dolgih do 40 m. Slabši lastnosti enojnih vrvi sta, da omogoča kratek spust po vrvi (v primeru 60 m vrvi, je spust dolg 30 m) in trenje, ki si ga lahko povzročimo le z enim pramenom (glej skico spodaj). Za plezanje v hribih je najbolj primerna dolžina 60 m. <br> <br />
<br />
Kolikor je alpinistov, toliko je tudi različnih mnenj, katera vrv je najboljša, najmehkejša, najbolj uporabna, s katero se najlažje rokuje. Izberite tisto vrv, ki vam osebno najbolj ugaja. Nekateri imajo raje trše vrvi, ker jih lažje vpenjajo, povzročajo manj trenja in so bolj zdržljive,&nbsp; spet drugi zagovarjajo mehkejše, ker se z njimi lažje rokuje.<br> <br />
<br />
[[Image:Vrv_-_enojna.jpg|thumb|center|250px|Enojna vrv]]<br />
<br />
=== Dvojna vrv ===<br />
<br />
Dvojna vrv (tudi polovička) je sestavljena iz dveh pramenov, ter omogoča plezanje naveze dveh ali treh plezalcev, kjer je vodilni navezan na oba pramena, sledeča plezalca pa vsak na svojega. Običajni premer pramena dvojne vrvi je 8 mm – 9 mm. Vsak pramen dvojne vrvi se lahko uporablja kot samostojno/enojno vrv, kar omogoča vpenjanje vsakega pramena posebej. Plezanje z dvojno vrvjo je v primeru dvomljivega varovanja varnejše, s pravilnim vpenjanjem pa si lahko zmanjšamo tudi trenje. Najpogostejša uporaba dvojne vrvi je alpinizem - plezanje večraztežajnih smeri, kjer zaradi svojih dveh (navadno) 60 m dolgih pramenov omogoča prav tako dolg spust po vrvi – to je tudi ena izmed prednosti v primerjavi z enojno vrvjo. Druga prednost pa je bolj praktične narave, saj vsak plezalec nese eno polovico vrvi, kar je lažje, kot pa nositi enojno vrv. <br> <br />
<br />
[[Image:Oprema osnovna trenje.JPG|thumb|center|400px|Pravilna uporaba dvojne vrvi (Vir: www.abc-of-rockclimbing.com).]]<br />
<br />
=== Dvojček ===<br />
<br />
Dvojček je vrv sestavljena iz dveh pramenov in omogoča plezanje naveze dveh plezalcev, kjer sta oba navezana na oba pramena. Z dvojčkom ravnamo kot z enojno vrvjo, kar pomeni, da vpenjamo oba pramena skupaj. V nasprotnem primeru je uporaba nevarna. Premeri dvojčkov se gibajo od 7,5 mm – 8 mm. Najpogostejša uporaba dvojčka je alpinizem - plezanje večraztežajnih smeri, kjer zaradi svojih dveh (navadno) 60 m dolgih pramenov omogoča prav tako dolg spust po vrvi. <br />
<br />
[[Image:Oprema osebna tipi vrvi.jpg|thumb|center|300px|Tipi in oznake vrvi.]]<br> <br />
<br />
=== Vrv za gibanje po ledeniku<br> ===<br />
<br />
Vrv za ledeniško navezo je navadno tanjša in krajša od enojne ali dvojne vrvi. Dolžina se giblje od 20 m do 50 m, odvisno od števila oseb, ki so v navezi. So pa za ledeniško navezo primerne tudi ostale dinamične vrvi (enojna in dvojna). &nbsp;<br />
<br />
== Pomožne vrvice ==<br />
<br />
Vsak član naveze mora imeti pri plezanju s seboj dve vsaj 5 m dolgi pomožni vrvici. Tudi če imate daljše pomožne vrvice ni nič narobe, saj jih po potrebi lahko vedno skrajšate. Pomožno vrvico uporabljate za izdelavo [[Sidrišča za spust v skali|sidrišč za spust]], [[Vozli#Drsni_vozli|drsnih vozlov]], za [[Reševanje padlega|reševanje padlega]], [[Samoreševanje|samoreševanje]], [[Spust po vrvi|spust po vrvi]]... Najbolj primerna je pomožna vrvica s premerom 6 mm. (Nosilnost okrog 8kN)&nbsp; Na pasu jih nosimo zložene na primerno dolžino, da nas ne motijo med plezanjem. Zelo uporabna je tudi krajša vrvica, zavezana v zanko dolžine cca 30 cm, ki jo uporabimo za izdelavo [[Vozli#Drsni_vozli|Machardovega vozla]] (samovarovanje pri spuščanju po vrvi). <br />
<br />
== Prižeme ==<br />
<br />
Za nadomeščanje [[Vozli#Drsni_vozli|drsnih vozlov]]&nbsp;in lažje izvajanje manevrov samovarovanja, [[Samoreševanje|samoreševanja]], [[Reševanje padlega|reševanja padlega]], [[Reševanje iz ledeniških razpok|reševanja iz ledeniške razpoke]], ..., se vedno bolj uporabljajo mini prižeme (Petzl Micro Traxion, Tibloc; Wild Country Ropeman, Kong Duck,... ).&nbsp; <br />
<br />
[[Image:Oprema osebna ropeman.jpg|thumb|center|300px|Prižena (Vir: Wild Country).]]<br />
<br />
== Prva pomoč ==<br />
<br />
Vsaka naveza mora imeti (osnovni) [[Prva pomoč v hribih#Vsebina_prve_pomo.C4.8Di_v_nahrbtniku|komplet prve pomoči]].</div>Maticekhttps://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Vrv_-_potek_-_ok.jpg&diff=3919Slika:Vrv - potek - ok.jpg2013-05-09T16:15:36Z<p>Maticek: </p>
<hr />
<div></div>Maticekhttps://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Vrv_-_potek_-_no.jpg&diff=3918Slika:Vrv - potek - no.jpg2013-05-09T16:15:20Z<p>Maticek: </p>
<hr />
<div></div>Maticekhttps://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Vrv_-_enojna.jpg&diff=3917Slika:Vrv - enojna.jpg2013-05-09T16:15:01Z<p>Maticek: </p>
<hr />
<div></div>Maticekhttps://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Vrv_-_dvojna.jpg&diff=3916Slika:Vrv - dvojna.jpg2013-05-09T16:14:45Z<p>Maticek: </p>
<hr />
<div></div>Maticekhttps://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Vrv_-_dvojcek.jpg&diff=3915Slika:Vrv - dvojcek.jpg2013-05-09T16:14:31Z<p>Maticek: </p>
<hr />
<div></div>Maticekhttps://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Sidri%C5%A1%C4%8Da_v_ledu&diff=3914Sidrišča v ledu2013-05-09T16:13:01Z<p>Maticek: </p>
<hr />
<div>Pri izbiri mesta za sidrišče v ledu sta glavna dejavnika čim kakovostnejši led in varno stojišče. Na varovališču moramo biti varni pred padajočim ledom, morebitnimi visečimi svečami in ledom, ki ga bo krušil soplezalec v naslednjem raztežaju. V primeru kakovostnega ledu mora biti sidrišče sestavljeno iz najmanj dveh [[Oprema za plezanje lednih smeri#Pripomo.C4.8Dki_za_varovanje_v_ledu|vijakov]]. Če je led slabši, število vijakov ustrezno povečamjo ali pa uporabimo katerega od alternativnih načinov izdelave [[Sidrišča v skali|sidrišča]] (drevo, skala, …) <br />
<br />
== Osnovno sidrišče ==<br />
<br />
Zaradi lastnosti ledu (krhkost, pokanje, …) morajo biti vijaki na kakovostnem sidrišču zamaknjeni vsaj 15–20 cm po horizontali in 30–50 cm po vertikali (Slika 1). V&nbsp;primeru slabega ali tankega ledu uporabimo vsaj tri vijake. Najbolje je uporabiti t. i. zaporedno povezano sidrišče (Slika 1), v katerm je stalno obremenjen samo en vijak, ostali pa prevzamejo svojo vlogo, če začne glavni vijak<span style="line-height: 1.5em;">&nbsp;popuščati. Na spodnji skici je prikazan tudi možen potek varovanja prek ploščice v središču sidrišča in s prvim vpetjem v zgornji vijak. Ta način </span>'''NI vedno vedno mogoč'''<span style="line-height: 1.5em;">, obstajati pa mora zadostna razdalja med vijakoma, ki morata biti 100&nbsp;% zanesljiva. Zato tako v ledu kakor v skali velja osnovno pravilo, da se glavni sunek padca v sidrišče prestreza v središču sidrišča, tako da pri tovrstnem načinu varovanja vpenjamo varovalni konec vrvi v obračalno vponko!&nbsp;</span> <br />
<br />
[[Image:Varovanje_v_ledu.jpg|thumb|center|300px|Slika 1: Osnovno sidrišče v ledu]]<br />
<br />
== Sidrišče Abalakov ==<br />
<br />
V ledu lahko s pomočjo vijakov izdelamo tudi t. i. Abalakovo sidrišče, poimenovano po ruskem alpinistu Vitaliju Abalakovu, ki ga je razvil v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Kljub temu, da se večinoma uporablja za spuste, ga lahko koristno uporabimo tudi kot sidrišče pri vzponu (pri tem ga moramo nujno dopolniti z vijakom) predvsem v primerih, ko predvidimo spuste po smeri vzpona. <br />
<br />
Sidrišče Abalakov izdelamo tako, da z vsake strani, vsaj 15 cm narazen, horizontalno izvrtamo dve luknji pod kotom 60 º. Luknji se v ledu sekata pod pravim kotom (Slika 2). Skozi luknji nato napeljemo vsaj 7 mm debelo pomožno vrvico ali trak, jo zvežemo (z vozlom osmica, šestica, podaljševalnim ali kravatnim vozlom) in sidrišče je pripravljeno. Tovrstno sidrišče je mogoče izdelati tudi v vertikalni ravnini, pri čemer povečamo njegovo nosilnost za okrog 30 %. Izdelava Abalaka že med vzponom je posebej priporočljiva predvsem takrat, kadar vemo, da se bomo po slapu navzdol tudi spuščali. V tem primeru imamo namreč sidrišča za spust že pripravljena. <br />
<br />
[[Image:Sidrisca led 2.jpg|thumb|center|300px|Slika 2: Sidrišče Abalakov (Vir: PV)]] <br />
<br />
[[Image:Sidrisce-abalak+vijak S.jpg|thumb|center|450px|Slika 3: Sidrišče v tankem ledu - dva abalaka in dodatni vijak (Vir: Anderle Aljaž).]][[Image:Abalak plus vijak.JPG|thumb|center|450px|Slika 4: Abalakov, kombiniran z lednim vijakom v sidrišče. Uporabljena je 7 mm vrvica (Vir: Anderle Aljaž).]][[Image:Dvojni abalak.jpg|thumb|center|450px|Slika 5: Abalaka, povezana v sidrišče s 6 mm vrvico in sidriščnim vozlom (Vir: Anderle Aljaž).]] <br />
<br />
== Sidrišča za plezanje z varovanjem od zgoraj ==<br />
<br />
Sidrišče za plezanje z varovanjem od zgoraj lahko uredimo na več načinov. Izberemo ga glede trenurne razmere. <br />
<br />
=== Sidrišče iz lednih vijakov ===<br />
<br />
Sidrišče iz lednih vijakov uporabimo, kadar je led dober in so temperature dovolj nizke. Uporabimo vsaj dva vijaka, ki ju [[Sidrišča v ledu#Osnovno_sidri.C5.A1.C4.8De|zaporedno povežemo]]. Če je led slabše kakovosti, namesto zaporedno vezanih vijakov uporabimo [[Sidrišča v skali#Sidri.C5.A1.C4.8Da_na_manj_zanesljivih_to.C4.8Dkah|fiksno trikotno sidrišče]]. Temu&nbsp;dodamo še dodaten vijak, ki prevzame obremenitev v primeru odpovedi primarnega sidrišča. Stanje sidrišča nenehno preverjamo!<br> <br />
<br />
=== Abalakov ===<br />
<br />
V primeru, da za sidrišče za plezanje z varovanjem od zgoraj uporabimo sidrišče [[Sidrišča v ledu#Sidri.C5.A1.C4.8De_Abalakov|Abalakov]],&nbsp;zaporedno povežemo dva Abalakova ali pa enemu dodamo ledni vijak, ki ni obremenjen, ampak služi le kot rezerva. Za sidrišče uporabimo najlonski trak ali vsaj 6 mm debelo dvojno pomožno vrvico.</div>Maticekhttps://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Varovanje_v_ledu.jpg&diff=3913Slika:Varovanje v ledu.jpg2013-05-09T16:12:09Z<p>Maticek: </p>
<hr />
<div></div>Maticekhttps://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Gibanje_naveze_v_lednih_smereh&diff=3912Gibanje naveze v lednih smereh2013-05-09T16:07:52Z<p>Maticek: </p>
<hr />
<div>Plezanje zaledenelih slapov se je v zadnjih desetletjih tudi v Sloveniji razvilo iz občasnega treninga alpinistov za vzpone v gorah v samostojno športno panogo s svojo množico privržencev. Z ledom se plezalci seveda ne srečujemo le v zaledenelih slapovih, ampak nam ta pogosto omogoča [[Varovanje|varovanje]] in napredovanje tudi v gorah. Za varno udejstvovanje pri tovrstnem plezanju je poleg ustrezne fizične pripravljenosti in tehnike plezanja pomembno tudi poznavanje in znanje uporabe [[Oprema za plezanje lednih smeri#Pripomo.C4.8Dki_za_varovanje_v_ledu|lednih vijakov]]. Ti predstavljajo namreč glavne varovalne pripomočke, ki jih pri tovrstnem plezanju uporabljamo tako za [[Oprema za plezanje lednih smeri#Pripomo.C4.8Dki_za_varovanje_v_ledu|vmesno varovanje]]&nbsp;kakor za izdelavo [[Sidrišča v ledu|sidrišč]]. <br />
<br />
== Posebnosti gibanja naveze v ledu ==<br />
<br />
Gibanje naveze v zaledenelem slapu se ne razlikuje bistveno od osnovnega načina [[Osnove gibanja naveze|gibanja v navezi]]. Pomembna razlika je v tem, da nam led tako rekoč povsod nudi možnost izdelave [[Sidrišča v ledu|sidiršč]]. Kljub temu je potrebno mesto za sidrišče izbirati&nbsp;pametno. To predvsem drži zaradi udobnega menjevanja plezalcev v navezi. Poleg tega lahko ustrezen položaj sidrišča prepreči, da led, ki ga kruši prvi plezalec, pada na varujočega. Zato [[Osnove gibanja naveze#Vloge_v_navezi|vodilni v navezi]] vedno izbere tak prostor, ki mu bo tudi pri plezanju soplezalca naprej omogočal varno [[Varovanje|varovanje]]. <br />
<br />
[[Image:Ledno-plezanje-mesto-sidrisca.jpg|thumb|center|200x300px|Slika 1: Sidrišče naj bo umaknjeno od vpadnice napredujočega. (Vir: Petzl)]]<br />
<br />
== Uporaba lednih vijakov ==<br />
<br />
[[Varovanje|Varovanje]] pri plezanju v ledu praviloma urejamo z nameščanjem [[Oprema za plezanje lednih smeri#Ledni_vijaki|lednih vijakov]]. Zasnovani so tako, da omogočajo hitro namestitev in da zagotavljajo visoko nosilnost. Dobro nameščen ledni vijak v homogenem ledu zdrži približno toliko kot svedrovec v skali. Da bi nam vijaki kar najbolje služili, moramo gledati na to, da uporabljamo kakovostne modele in da jih ustrezno vzdržujemo, saj se bomo le tako lahko z njimi učinkovito varovali. Poleg ostrih zob je najbolj pomembna gladkost zunanje in notranje površine vijaka. Zato poskrbimo, da so vijaki med transportom ustrezno zaščiteni. <br />
<br />
Kam in kdaj namestiti ledni vijak? Od vsakega plezalca je odvisno, koliko lednih vijakov bo namestil v raztežaju. Bolj pomembna od količine sta pravi način in kraj nameščanja. <br />
<br />
=== Nameščanje vijakov v kakovosten led ===<br />
<br />
Vijake nameščamo na mestih, kjer lahko varno stojimo in se zanesljivo držimo. Vse opravimo z eno roko, z drugo se držimo za dobro zabit cepin. Vijak praviloma vrtamo od višine pasu do višine ramen. V tem območju lahko uporabimo največjo silo in smo najbolj stabilni. Nekateri se med vrtanjem želijo dodatno zavarovati. To lahko storimo tako, da vrv s kompletom vpnemo v konico na ratišču cepina. Nikakor pa ne napeljujemo vrvi prek okla cepina, ker ga lahko že pri majhni obremenitvi izpulimo iz ledu! <br />
<br />
<br> <br />
<br />
[[Image:Uporaba-lednih-vijakov-namescanje.jpg|thumb|center|400x287px|Slika 2: Levo - nameščanje lednega vijaka z eno roko. Desno - začasno dodatno zavarovanje v ratišče cepina. (Vir: Petzl)]] <br />
<br />
<br> <br />
<br />
Če je le mogoče, za namestitev vijaka izberemo dovolj debelo in homogeno plast ledu, ki je sprijeta s podlago (skalo). V stoječih svečah (ang. freestanding pillar) lahko vrtamo, če presodimo, da so strukturno dovolj trdne. V normalnih razmerah lahko na primer v slapu Lambada brez skrbi vrtamo povsem zanesljive vijake. Zelo vitke sveče ali sveče s številnimi razpokami pa je treba jemati skrajno resno in se za varovanje v njih odločati po tehtnem premisleku. <br />
<br />
V viseče sveče in zavese praviloma NE vrtamo, saj obstaja nevarnost, da se odlomijo, pri čemer nas bo vpeto varovanje potegnilo za seboj. Na žalost poznamo več takšnih primerov iz prakse. <br />
<br />
Za uvijanje vijakov poskusimo najti površine z majhno površinsko napetostjo (vdolbine, ravnine), saj v nasprotnem primeru med vrtanjem (tako kot pri zabijanju cepina) lahko pride do izrazitega pokanja ali lomljenja ledu okrog vijaka. Če je površina ledu preperela, to najprej odstranimo. <br />
<br />
<br> <br />
<br />
[[Image:Uporaba lednih vijakov 1.jpg|thumb|center|300x400px|Slika 3: Primer pravilne in napačne namestitve lednih vijakov (Vir: Petzl)]] <br />
<br />
<br> <br />
<br />
Vijake zavijamo rahlo navzgor (pod horizontalo – glej sliko 4), ker je v tem položaju nosilnost vijaka zaradi obnašanja ledu ob obremenitvi (padcu) največja. <br />
<br />
[[Image:Naveza led 1.jpg|thumb|center|300px|Slika 4: Pozitivni kot uvijanja vijaka (Vir: PV)]] <br />
<br />
=== Nameščanje vijakov v led slabše kakovosti ===<br />
<br />
Le v zelo poroznem in nehomogenem ledu, kjer pričakujemo, da navoj ne bo držal, vijake uvijemo obratno, torej približno pod kotom 10 ° navzdol. Če nismo prepričani o kakovosti ledu, bomo storili najbolje, da vijak zavijemo pod pravim kotom glede na površino ledu. <br />
<br />
Pod pravim kotom nameščamo tudi vijake, ki jih v zelo tankem ledu ne moremo zaviti do konca. Ročico vpetja skrajšamo z namestitvijo najlonske zanke na cev vijaka neposredno ob površini ledu. Nosilnost polovično zavitih vijakov v zelo tankem ledu lahko močno povečamo z zelo učinkovito zaporedno vezavo. To storimo na način, ki je prikazan na Sliki 5. <br />
<br />
[[Image:Naveza led 2.jpg|thumb|center|300px|Slika 5: Zaporedna vezava vijakov (Vir: PV)]] <br />
<br />
Vijak zavijamo z občutkom za potrebno silo. Če se vijak nenadoma ustavi, smo zelo verjetno naleteli na skalo. Nadaljnje pritiskanje ga bo uničilo. Če vijak gleda iz ledu manj kot 5 cm, ga še vedno lahko vpnemo normalno, sicer ga skrajšamo z zanko. <br />
<br />
Izbira dolžine vijakov je pomembna predvsem v mejnih razmerah. V zelo slabem in nehomogenem ledu z veliko luknjami&nbsp;ali v ledu, pomešanem s snegom, uporabimo čim daljše vijake. V zelo tankem ledu, kjer hitro pridemo do skale, pa krajše. Najbolj uporabne dolžine, ki omogočajo polno nosilnost, so okrog 17 cm. Naslednja najbolj uporabna dolžina za tanjši led je 13 cm. Najdaljše, 20 in več cm dolge vijake uporabljamo le izjemoma, ko zares pričakujemo slab led, saj so nerodni, težki in v normalnih razmerah ne nudijo nobene prednosti pred nekoliko krajšimi vijaki. <br />
<br />
Plezanje ledu na soncu je zelo lepo doživetje. Zavedati pa se moramo, da povišane temperature slabšajo kakovost ledu in nameščenega varovanja. Vijaki se lahko kaj hitro segrejejo. To povzroči taljenje ledu, vijaki pa lahko celo izpadejo. V takih primerih moramo ravnati posebno preudarno in opravljati vzpone dovolj zgodaj ali hitro, iskati senčne predele v slapu ali pa zaščititi vijake s snegom, če je to seveda mogoče.<br />
<br />
Varovanje lahko v ledu urejamo tudi z nameščanjem zank okrog naravnih tvorb – ledenih stebričkov in lukenj. Pri tem velja pravilo "debelejše je močnejše".<br />
<br />
== Spust po vrvi v lednih smereh ==<br />
<br />
Zaradi narave ledu kot medija ima spust po vrvi v lednih smereh nekaj posebnosti. <br />
<br />
*Pomembna je izbira ustreznega mesta za [[Sidrišča za spust v ledu|sidrišče za spust]]. To mora biti varno pred morebitnimi padajočimi kosi ledu. Led mora biti dovolj dober, da omogoča izdelavo zanesljivega sidrišča. Zaželeno je, da je na varovališču dovolj prostora, da lahko stojimo. <br />
*Primarni kriterij izbire je dober led za izdelavo sidrišča. Sledita mu izbira varnega mesta za spust in prostorno stojišče. <br />
*Zaradi uporabe rokavic na tanki in včasih poledeneli vrvi je uporaba samovarovanja pri spuščanju po vrvi v ledu obvezna. Debele rokavice lahko močno otežijo zaviranje!</div>Maticekhttps://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Varovanje&diff=3911Varovanje2013-05-09T16:06:39Z<p>Maticek: </p>
<hr />
<div>== Splošno o varovanju ==<br />
<br />
Tukaj se bomo posvetili načinom varovanja v hribih, ki se nekoliko razlikuje od varovanja v plezališčih. Osnovni principi ostajajo isti – naš cilj je, da zaustavimo padec na varen način (tako za nas kot za soplezalca). Z varovanjem se srečamo pri vseh plezalnih aktivnostih in je veščina, ki jo moramo res dobro obvladati. <br> <br />
<br />
Varovanje pomeni uporabo vozla ali naprave, ki z našo močjo zagotavlja trenje vrvi in ob padcu soplezalca omogoča njegovo zaustavitev.&nbsp; <br />
<br />
Ko varujemo soplezalca, lahko vrv proti soplezalcu '''podajamo oz. pobiramo''', ko pa hočemo vrv popolnoma zaustaviti, '''z uporabo sile na zaviralni vrvi vrv popolnoma zaustavimo'''. V praksi to pomeni, da lahko z zelo majhno silo na zaviralni vrvi zadržimo veliko silo na vrvi, ki gre do soplezalca. <br />
<br />
=== Varovanje s polbičevim vozlom<br> ===<br />
<br />
V primeru, da nimamo na voljo nobene naprave za varovanje, uporabimo [[Vozli#Pol-bi.C4.8Dev_vozel|polbičev vozel]], ki zagotavlja veliko stopnjo trenja in popolno zaustavitev vrvi z relativno majhno silo na varovalnem delu vrvi. Pri tem pa je '''IZREDNO POMEMBEN''' <u>potek vozla glede na položaj vponke z matico</u>. Vrv, ki izhaja iz vozla (varovalni del vrvi) v nobenem primeru NE&nbsp;SME&nbsp;biti na strani vratic (matice) vponke. To je še toliko bolj pomembno pri spuščanju po vrvi s pomočjo tega vozla. Takrat je v vozlu veliko več vrvi in več možnosti, da premikajoča se vrv odvije matico in posledično tudi vratica vponke. <br> <br />
<br />
Slabost uporabe polbičevega vozla je, da se vrv krotoviči, kar na dolgi rok pomeni bistveno poslabšanje kakovosti vrvi. <br />
<br />
[[Image:Varovanje_polbic.jpg|thumb|center|600px|Pravilen potek vrvi pri varovanju in spuščanju po vrvi. ]]<br />
<br />
=== Varovanje z varovalno ploščico&nbsp; ===<br />
<br />
Na tržišču je na voljo več različnih naprav za varovanje. V&nbsp;plezališčih lahko uporabljamo [[Oprema za športno plezanje#Samozatezna_naprava_za_varovanje|aktivne samozatezne naprave]] kot so Grigri ali Cinch, za plezanje v hribih pa takšne naprave niso primerne. Tam uporabljamo različne tipe varovalnih [[Osnovna plezalna oprema#Naprava_za_varovanje|'''ploščic''']]. Te omogočajo praktično, in ob pravilni uporabi, zanesljivo varovanje. Priporočljiva je uporaba samozateznih varovalnih ploščic, ki poleg varovanja prvega omogočajo tudi varovanje drugega ter izvajanje drugih vrvnih manevrov.&nbsp; <br> <br />
<br />
=== Manevri na sidrišču<br> ===<br />
<br />
Pri vseh manevrih na sidrišču moramo poskrbeti, da so vsi člani naveze vedno zavarovani (vpeti v sidrišče). Vsak član naveze se zavaruje tako, da v center sidrišča vpne vponko z matico in vanjo vpne glavno vrv s pomočjo bičevega vozla (fotografija spodaj). Ko soplezalec pripleza do sidrišča in je npr. potrebno zamenjati opremo, je prav tako potrebno tovrstno vpetje v sidrišče. <br> <br />
<br />
[[Image:Vpetje v sidrišče.JPG|thumb|center|400px|Pravilni način zavarovanja na sidrišču.]]<br><br />
<br />
== Varovanje napredujočega<br> ==<br />
<br />
V osnovi delimo varovanje na varovanje plezalca, ki pleza naprej in pri katerem je možen padec, ter varovanje drugega v navezi, ki je varovan od zgoraj in v primeru padca obremeni vrv brez bistvene dinamike. Pri varovanju napredujočega moramo biti še posebej pozorni pri podajanju vrvi, saj mora imeti napredujoči dovolj manevrskega prostora za plezanje, hkrati pa moramo paziti, da ne bi imel preveč vrvi v primeru padca. Za zanesljivo plezanje je tako zelo pomemben zanesljiv in pozoren varovalec.<br> <br />
<br />
=== Načini varovanja na sidrišču<br> ===<br />
<br />
==== Varovanje v fiksni točki sidrišča<br> ====<br />
<br />
Tega načina se poslužujemo, če imamo na voljo fiksno točko z zadostno nosilnostjo (več kot 10 kN). Hkrati smo v to točko tudi zavarovani. Tipični primer takega načina varovanja je varovanje na zacementiranih rinkah, okrog drevesa, skalnih ušes in mostičkov. Če za varovanje uporabljamo napravo za varovanje, je potrebno vrv speljati preko obračalne vponke. '''Prednosti: '''enostavna in hitra izdelava, ne potrebujemo veliko opreme, varovanje je relativno nezahtevno. Ker ni mrtvega hoda, lahko padce hitro ustavimo. '''Pomanjkljivosti:''' pri daljših padcih se generirajo nekoliko večje sile na vmesno varovanje in padlega. <br> <br />
<br />
[[Image:Sidrisca v skali - varovanje v fiksni tocki sidrisca.jpg|thumb|center|300px|Varovanje v fiksni točki sidrišča - svedrovec, zacementirana rinka... (Vir: DAV).]]<br />
<br />
==== Varovanje na pas<br> ====<br />
<br />
Če imamo na voljo kakovostne fiksne točke in je na sidrišču dovolj prostora, je priporočljivo uporabljati varovanje na pas. Ker imamo napravo za varovanje vpeto na pas, z vrvjo lažje rokujemo. Pri tem se moramo zavedati, da ne sme biti prevelike razlike v teži soplezalcev. Prav tako nad sidriščem ne sme biti streh, saj lahko v primeru potega navzgor, varujoči vanjo zadene z glavo. Varovanje na pas pride v poštev predvsem v dobro zavarovanih smereh ali dolgih športno-plezalnih smereh. Pri visečih varovališčih nimamo veliko prostora za gibanje, zato je pogosto bolje varovati neposredno v centralno ali fiksno točko. Varovanje na pas se priporoča samo za varovanje prvega.<br> <br />
<br />
'''Pomanjkljivosti:''' glavna pomanjkljivost se pokaže ob daljšem padcu, saj je varujoči del varovalne verige, možnost poškodbe varujočega. '''Pogoji, ki dovoljujejo varovanje na pas:''' ugodno razmerje med težo plezajočega in varujočega, smer možne obremenitve poteka navzgor (ne v prečko), izključena mora biti možnost padca neposredno v sidrišče, na stojišču mora biti dovolj prostora, izključena mora biti možnost zelo dolgih padcev in s tem povezanih sil.<br> <br />
<br />
Pri varovanju na pas je '''nujno''', da poteka vrv od varovalne naprave do plezalca najprej skozi vponko (lahko je navadna) v centru sidrišča, saj v primeru padca pred prvim nameščenim varovalom sila obremeni sidrišče in ne plezalnega pasu in varujočega (fotografija spodaj).<br> <br />
<br />
[[Image:Sidrisca v skali - varovanje na pas.jpg|thumb|center|300px|Varovanje na pas, kjer vrv napredujočega nujno napeljemo skozi center sidrišča.]] <br />
<br />
Novejše [[Osnovna plezalna oprema#Naprava_za_varovanje|naprave za varovanje]] (reverso, ATC-guide in druge ploščice) svojo funkcijo opravljajo le ob pravilnem poteku vrvi skozi varovalo. Najbolje lahko zaviramo, ko je kot med smerjo sile natega in smerjo sile s katero zaviramo, 180 stopinj. V tem primeru se preko varovala ustvarja trenje, ki zmanjšuje silo s katero mora varovalec zaustavljati vrv v primeru padca. To v praksi pomeni, da mora sila v primeru padca vleči navzgor, mi pa z roko zaviramo s potegom vrvi navzdol. Takšno stanje se ob padcu vzpostavi v primeru, kadar poteka vrv od varovalca, preko vmesnega varovanja, do padlega plezalca (fotografija spodaj). [[Image:Potek vrvi zaustavitev padca 1a.jpg|thumb|center|600px|Pravilni potek vrvi pri zaustvaljanju padca.]] <br />
<br />
Če plezalec (napredujoči) še nima nameščenega vmesnega varovanja ali bi se le-to ob padcu izpulilo, potem seveda pade mimo varovališča in direktno v pas varujočega. Zaradi prevelike sile varovalec ne more več zagotoviti zahtevanega poteka vrvi skozi varovalni pripomoček, ki s tem izgubi svojo funkcijo. Vrv v tem primeru teče le še preko vponke, v katero je vrv vpeta ("zvonček").<br> <br />
<br />
[[Image:Zvoncek.jpg|thumb|center|600px|Primer poteka vrvi skozi varovalo, ko le-to izgubi svojo funkcijo.]] <br />
<br />
Da preprečimo takšno situacijo, vrv že v samem sidrišču med varovalcem in napredujočim speljemo preko vponke ali sistema (obračalna vponka) v centru sidrišča. Tako bo sila padca približno enakomerno porazdeljena na celotno sidiršče. V primeru sidrišča na zelo dobrih svedrovcih lahko izjemoma prvo vpetje uredimo v eno samo točko sidrišča (fotografija spodaj). <br />
<br />
[[Image:Varovanje 3.jpg|thumb|center|300px|Vpetje glavne vrvi v eno izmed sidriščnih točk (v primeru svedrovcev na sidrišču).]]Pri morebitnem padcu skušamo z varovanjem čimbolj zmanjšati sunek sile na celoten varovalni sistem. Tako '''varujemo aktivno '''(fotografija in skica spodaj), kar pomeni, da v primeru padca s svojim gibanjem in kratkim spustom vrvi skozi napravo za varovanje čimbolj "mehko" oz. dinamično zaustavimo padec. Takšno varovanje pride do izraza predvsem pri športnem plezanju v plezališčih. kjer imamo običajno ob vznožju smeri na voljo dovolj maneverskega prostora.<br> <br />
<br />
[[Image:Aktivno varovanje pas.jpg|thumb|center|600px|Aktivno varovanje na pas.]] <br />
<br />
<br> <br />
<br />
[[Image:Aktivno varovanje pas SKICA.jpg|thumb|center|350px|Aktivno varovanje na pas.]] <br />
<br />
Pri aktivnem varovanju se moramo zavedati sunkov sile na varujočega. Ko napredujoči pade, se sila padca preusmeri tudi na varujočega. Zato moramo poskrbeti, da je varujoči ustrezno zavarovan in postavljen, da ga sila padca ne vrže iz ravnotežja ali v steno, ker se lahko poškoduje.<br> <br />
<br />
<br> <br />
<br />
'''Pasivno varovanje''' izvajamo takrat, ko nimamo prostora za gibanje. Običajno je to na visečih sidriščih, kjer sunek sile ublažimo neposredno s svojo težo (fotografija spodaj). V takšnih primerih je bolje napravo za varovanje vpeti neposredno v center sidrišča, pri čemer pa moramo preprečiti poteg sidrišča navzgor.<br> <br />
<br />
[[Image:Pasivno varovanje pas 1a.jpg|thumb|center|600px|Pasivno varovanje na pas.]] <br />
<br />
<br><br />
<br />
==== <br>Varovanje v center sidrišča - protiutež ali protivezava ====<br />
<br />
Če varovanje na pas ni mogoče iz razlogov, ki smo jih našteli zgoraj (viseče sidrišče, malo prostora, neudobno varovališče, streha nad varovališčem, velika razlika v teži plezalcev...), se odločimo za varovanje neposredno v center sidrišča. To je nekakšna vmesna pot med varovanjem v fiksno točko na sidrišče in varovanjem v pas, kjer varujoči predstavlja protiutež. <br> <br />
<br />
[[Image:Varovanje-protiutez-protivezava.jpg|thumb|center|400px|Varovanje v center sidrišča s protiutežjo (Vir: DAV).]]V tem primeru varovalo vpnemo v center sidrišča. Pazimo na naslednje: <br />
<br />
*sidrišče mora biti dovolj visoko, da varujočega (v primeru padca napredujočega) ne more potegniti v steno. <br> <br />
*Onemogočiti moramo možnost, da nam center sidrišča, v primeru padca napredujočega, potegne navzgor oz. izven dosega rok. V ta namen izdelamo protivezavo ali pa poskrbimo, da smo vpeti v center sidrišča in ne neposredno v eno izmed fiksnih točk, saj tako z našo težo preprečimo poteg navzgor. Z našim telesom ob padcu napredujočega tudi prevzamemo del sile in s tem&nbsp;zmanjšamo neposredno obremenitev sidrišča.<br />
<br />
[[Image:Sidrisca_v_skali_-_protivezava.jpg|thumb|center|350px|Pod sidriščem uredimo zanesljivo točko, ki jo povežemo s sidriščno zanko in tako preprečimo poteg sidrišča v primeru padca navzgor.]] <br />
<br />
*V primeru uporabe ploščice, mora zavorna vrv nujno potekati skozi obračalno vponko. Kot smo že opozorili, lahko ob padcu napredujočega neposredno na sidrišče (brez uporabe obračalne vponke) pride do t.i. "zvončka", saj položaj vrvi ne zagotavlja trenja na varovalu. Če pa zavorna vrv teče skozi obračalno vponko, ki je vpeta neposredno ob varovalu v center sidrišča, je potek vrvi takšen, da v primeru padca zagotavlja ustrezno trenje. Obračalno vponko lahko izpnemo takrat, ko napredujoči vpne zanesljivo vmesno varovanje.<br />
<br />
<br>[[Image:Pasivno varovanje protiutez SKICA.jpg|thumb|center|300px|Pasivno varovanje s protiutežjo.]]<br />
<br />
== <br>Varovanje drugega v navezi<br> ==<br />
<br />
Pri varovanju drugega napravo za varovanje vpnemo neposredno v center sidrišča. Tako v primeru padca (zdrsa) celotno obremenitev prevzame sidrišče. Pazimo predvsem, da ves čas plezanja drugega vrv enakomerno pobiramo in s tem preprečimo večje padce oz. obremenitve sidrišča. <br />
<br />
Zelo je priporočljiva uporaba pripomočkov (ploščic kot so npr. ATC guide, Reverso ipd.), ki imajo pri varovanju drugega t.i. samozatezno funkcijo. Pri tem <u>obremenjeni del vrv</u>i v primeru padca ali zdrsa drugega v navezi <u>blokira premik vrvi</u>. Pravilen način takšnega vpetja je prikazan na spodnji fotografiji. '''POMEMBNO: kljub samozateznosti naprave za varovanje, je potrebno z roko VEDNO držati varovalno vrv!''' <br />
<br />
[[Image:Varovanje drugega.jpg|thumb|center|400px|Pravilno vpetje ploščice pri varovanju drugega v navezi.]] <br />
<br />
Pri takšnem varovanju drugega pa je potrebno obvladati tudi t.i. <span id="kontroliran_spust">'''razbremenjevanje''' blokirane vrvi</span> v primeru, da moramo drugega v navezi, potem ko je padel (zdrsnil), nekoliko spustiti. Pri novejših tipih ploščic s samozatezno funkcijo (npr. Reverso 3) je to dokaj enostavno. V manjše uho na spodnjem delu varovala vpnemo vponko in varovalo premaknemo iz samozateznega položaja (nekaj moči je vseeno potrebno). <u>Neobremenjeni del vrvi (in s tem seveda spust) pa je pri tem '''NUJNO''' potrebno nadzorovati z drugo roko</u>. To naredimo zelo enostavno tako, da vrv speljemo preko obračalne vponke, ki jo vpnemo v eno od točk sidrišča (fotografija spodaj).<br> <br />
<br />
[[Image:Razbremenitev 1.JPG|thumb|center|400px|Razbremenitev varovalne ploščice (Reverso) in potek vrvi preko obračalne vponke.]] <br />
<br />
Pri starejših tipih reversa celoten manever zahteva nekoliko več fizične moči. Da lahko spravimo varovalo iz samozateznega položaja, najprej vpnemo v uho varovala zanko (npr. s kavbojskim vozlom) in jo preko vponke v točki sidrišča (tako dobimo enostaven škripec) vpnemo na naš pas - še bolje je v zanko stopiti kar z nogo, saj imamo tako več sile, da premaknemo varovalo iz samozateznega položaja. <u>Tudi tukaj je neobremenjeni del vrvi '''NUJNO''' nadzorovati z drugo roko</u>. Ponovno tako, da vrv speljemo skozi obračalno vponko, ki jo vpnemo v eno točko sidrišča (fotografija spodaj). <br> <br />
<br />
[[Image:Razbremenitev 2.JPG|thumb|center|300px|Razbremenitev starejše različice Reversa.]] <br />
<br />
<u>OPOMBA</u>:&nbsp;neobremenjeni del vrvi je možno nadzorovati tudi tako, da jo s polbičevim vozlom vpnemo sebi v pas. Vendar je v primerjavi z vpetjem vrvi v obračalno vponko vseeno potrebno imeti več občutka, da lahko spustimo drugega v navezi (zlasti ko nam visi na vrvi z vso svojo težo).<br> <br />
<br />
<br> <br />
<br />
'''NA SPLOŠNO PA VELJA PRAVILO:''' upoštevati je potrebno navodila proizvajalca in se naučiti pravilne ter varne rabe varovalnega pripomočka, ki ga uporabljate. <br></div>Maticekhttps://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Sidrisca_v_skali_-_protivezava.jpg&diff=3910Slika:Sidrisca v skali - protivezava.jpg2013-05-09T16:00:27Z<p>Maticek: </p>
<hr />
<div></div>Maticekhttps://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Varovanje&diff=3909Varovanje2013-05-09T15:57:34Z<p>Maticek: </p>
<hr />
<div>== Splošno o varovanju ==<br />
<br />
Tukaj se bomo posvetili načinom varovanja v hribih, ki se nekoliko razlikuje od varovanja v plezališčih. Osnovni principi ostajajo isti – naš cilj je, da zaustavimo padec na varen način (tako za nas kot za soplezalca). Z varovanjem se srečamo pri vseh plezalnih aktivnostih in je veščina, ki jo moramo res dobro obvladati. <br> <br />
<br />
Varovanje pomeni uporabo vozla ali naprave, ki z našo močjo zagotavlja trenje vrvi in ob padcu soplezalca omogoča njegovo zaustavitev.&nbsp; <br />
<br />
Ko varujemo soplezalca, lahko vrv proti soplezalcu '''podajamo oz. pobiramo''', ko pa hočemo vrv popolnoma zaustaviti, '''z uporabo sile na zaviralni vrvi vrv popolnoma zaustavimo'''. V praksi to pomeni, da lahko z zelo majhno silo na zaviralni vrvi zadržimo veliko silo na vrvi, ki gre do soplezalca. <br />
<br />
=== Varovanje s polbičevim vozlom<br> ===<br />
<br />
V primeru, da nimamo na voljo nobene naprave za varovanje, uporabimo [[Vozli#Pol-bi.C4.8Dev_vozel|polbičev vozel]], ki zagotavlja veliko stopnjo trenja in popolno zaustavitev vrvi z relativno majhno silo na varovalnem delu vrvi. Pri tem pa je '''IZREDNO POMEMBEN''' <u>potek vozla glede na položaj vponke z matico</u>. Vrv, ki izhaja iz vozla (varovalni del vrvi) v nobenem primeru NE&nbsp;SME&nbsp;biti na strani vratic (matice) vponke. To je še toliko bolj pomembno pri spuščanju po vrvi s pomočjo tega vozla. Takrat je v vozlu veliko več vrvi in več možnosti, da premikajoča se vrv odvije matico in posledično tudi vratica vponke. <br> <br />
<br />
Slabost uporabe polbičevega vozla je, da se vrv krotoviči, kar na dolgi rok pomeni bistveno poslabšanje kakovosti vrvi. <br />
<br />
[[Image:Varovanje_polbic.jpg|thumb|center|600px|Pravilen potek vrvi pri varovanju in spuščanju po vrvi. ]]<br />
<br />
=== Varovanje z varovalno ploščico&nbsp; ===<br />
<br />
Na tržišču je na voljo več različnih naprav za varovanje. V&nbsp;plezališčih lahko uporabljamo [[Oprema za športno plezanje#Samozatezna_naprava_za_varovanje|aktivne samozatezne naprave]] kot so Grigri ali Cinch, za plezanje v hribih pa takšne naprave niso primerne. Tam uporabljamo različne tipe varovalnih [[Osnovna plezalna oprema#Naprava_za_varovanje|'''ploščic''']]. Te omogočajo praktično, in ob pravilni uporabi, zanesljivo varovanje. Priporočljiva je uporaba samozateznih varovalnih ploščic, ki poleg varovanja prvega omogočajo tudi varovanje drugega ter izvajanje drugih vrvnih manevrov.&nbsp; <br> <br />
<br />
=== Manevri na sidrišču<br> ===<br />
<br />
Pri vseh manevrih na sidrišču moramo poskrbeti, da so vsi člani naveze vedno zavarovani (vpeti v sidrišče). Vsak član naveze se zavaruje tako, da v center sidrišča vpne vponko z matico in vanjo vpne glavno vrv s pomočjo bičevega vozla (fotografija spodaj). Ko soplezalec pripleza do sidrišča in je npr. potrebno zamenjati opremo, je prav tako potrebno tovrstno vpetje v sidrišče. <br> <br />
<br />
[[Image:Vpetje v sidrišče.JPG|thumb|center|400px|Pravilni način zavarovanja na sidrišču.]]<br><br />
<br />
== Varovanje napredujočega<br> ==<br />
<br />
V osnovi delimo varovanje na varovanje plezalca, ki pleza naprej in pri katerem je možen padec, ter varovanje drugega v navezi, ki je varovan od zgoraj in v primeru padca obremeni vrv brez bistvene dinamike. Pri varovanju napredujočega moramo biti še posebej pozorni pri podajanju vrvi, saj mora imeti napredujoči dovolj manevrskega prostora za plezanje, hkrati pa moramo paziti, da ne bi imel preveč vrvi v primeru padca. Za zanesljivo plezanje je tako zelo pomemben zanesljiv in pozoren varovalec.<br> <br />
<br />
=== Načini varovanja na sidrišču<br> ===<br />
<br />
==== Varovanje v fiksni točki sidrišča<br> ====<br />
<br />
Tega načina se poslužujemo, če imamo na voljo fiksno točko z zadostno nosilnostjo (več kot 10 kN). Hkrati smo v to točko tudi zavarovani. Tipični primer takega načina varovanja je varovanje na zacementiranih rinkah, okrog drevesa, skalnih ušes in mostičkov. Če za varovanje uporabljamo napravo za varovanje, je potrebno vrv speljati preko obračalne vponke. '''Prednosti: '''enostavna in hitra izdelava, ne potrebujemo veliko opreme, varovanje je relativno nezahtevno. Ker ni mrtvega hoda, lahko padce hitro ustavimo. '''Pomanjkljivosti:''' pri daljših padcih se generirajo nekoliko večje sile na vmesno varovanje in padlega. <br> <br />
<br />
[[Image:Sidrisca v skali - varovanje v fiksni tocki sidrisca.jpg|thumb|center|300px|Varovanje v fiksni točki sidrišča - svedrovec, zacementirana rinka... (Vir: DAV).]]<br />
<br />
==== Varovanje na pas<br> ====<br />
<br />
Če imamo na voljo kakovostne fiksne točke in je na sidrišču dovolj prostora, je priporočljivo uporabljati varovanje na pas. Ker imamo napravo za varovanje vpeto na pas, z vrvjo lažje rokujemo. Pri tem se moramo zavedati, da ne sme biti prevelike razlike v teži soplezalcev. Prav tako nad sidriščem ne sme biti streh, saj lahko v primeru potega navzgor, varujoči vanjo zadene z glavo. Varovanje na pas pride v poštev predvsem v dobro zavarovanih smereh ali dolgih športno-plezalnih smereh. Pri visečih varovališčih nimamo veliko prostora za gibanje, zato je pogosto bolje varovati neposredno v centralno ali fiksno točko. Varovanje na pas se priporoča samo za varovanje prvega.<br> <br />
<br />
'''Pomanjkljivosti:''' glavna pomanjkljivost se pokaže ob daljšem padcu, saj je varujoči del varovalne verige, možnost poškodbe varujočega. '''Pogoji, ki dovoljujejo varovanje na pas:''' ugodno razmerje med težo plezajočega in varujočega, smer možne obremenitve poteka navzgor (ne v prečko), izključena mora biti možnost padca neposredno v sidrišče, na stojišču mora biti dovolj prostora, izključena mora biti možnost zelo dolgih padcev in s tem povezanih sil.<br> <br />
<br />
Pri varovanju na pas je '''nujno''', da poteka vrv od varovalne naprave do plezalca najprej skozi vponko (lahko je navadna) v centru sidrišča, saj v primeru padca pred prvim nameščenim varovalom sila obremeni sidrišče in ne plezalnega pasu in varujočega (fotografija spodaj).<br> <br />
<br />
[[Image:Sidrisca v skali - varovanje na pas.jpg|thumb|center|300px|Varovanje na pas, kjer vrv napredujočega nujno napeljemo skozi center sidrišča.]] <br />
<br />
Novejše [[Osnovna plezalna oprema#Naprava_za_varovanje|naprave za varovanje]] (reverso, ATC-guide in druge ploščice) svojo funkcijo opravljajo le ob pravilnem poteku vrvi skozi varovalo. Najbolje lahko zaviramo, ko je kot med smerjo sile natega in smerjo sile s katero zaviramo, 180 stopinj. V tem primeru se preko varovala ustvarja trenje, ki zmanjšuje silo s katero mora varovalec zaustavljati vrv v primeru padca. To v praksi pomeni, da mora sila v primeru padca vleči navzgor, mi pa z roko zaviramo s potegom vrvi navzdol. Takšno stanje se ob padcu vzpostavi v primeru, kadar poteka vrv od varovalca, preko vmesnega varovanja, do padlega plezalca (fotografija spodaj). [[Image:Potek vrvi zaustavitev padca 1a.jpg|thumb|center|600px|Pravilni potek vrvi pri zaustvaljanju padca.]] <br />
<br />
Če plezalec (napredujoči) še nima nameščenega vmesnega varovanja ali bi se le-to ob padcu izpulilo, potem seveda pade mimo varovališča in direktno v pas varujočega. Zaradi prevelike sile varovalec ne more več zagotoviti zahtevanega poteka vrvi skozi varovalni pripomoček, ki s tem izgubi svojo funkcijo. Vrv v tem primeru teče le še preko vponke, v katero je vrv vpeta ("zvonček").<br> <br />
<br />
[[Image:Zvoncek.jpg|thumb|center|600px|Primer poteka vrvi skozi varovalo, ko le-to izgubi svojo funkcijo.]] <br />
<br />
Da preprečimo takšno situacijo, vrv že v samem sidrišču med varovalcem in napredujočim speljemo preko vponke ali sistema (obračalna vponka) v centru sidrišča. Tako bo sila padca približno enakomerno porazdeljena na celotno sidiršče. V primeru sidrišča na zelo dobrih svedrovcih lahko izjemoma prvo vpetje uredimo v eno samo točko sidrišča (fotografija spodaj). <br />
<br />
[[Image:Varovanje 3.jpg|thumb|center|300px|Vpetje glavne vrvi v eno izmed sidriščnih točk (v primeru svedrovcev na sidrišču).]]Pri morebitnem padcu skušamo z varovanjem čimbolj zmanjšati sunek sile na celoten varovalni sistem. Tako '''varujemo aktivno '''(fotografija in skica spodaj), kar pomeni, da v primeru padca s svojim gibanjem in kratkim spustom vrvi skozi napravo za varovanje čimbolj "mehko" oz. dinamično zaustavimo padec. Takšno varovanje pride do izraza predvsem pri športnem plezanju v plezališčih. kjer imamo običajno ob vznožju smeri na voljo dovolj maneverskega prostora.<br> <br />
<br />
[[Image:Aktivno varovanje pas.jpg|thumb|center|600px|Aktivno varovanje na pas.]] <br />
<br />
<br> <br />
<br />
[[Image:Aktivno varovanje pas SKICA.jpg|thumb|center|350px|Aktivno varovanje na pas.]] <br />
<br />
Pri aktivnem varovanju se moramo zavedati sunkov sile na varujočega. Ko napredujoči pade, se sila padca preusmeri tudi na varujočega. Zato moramo poskrbeti, da je varujoči ustrezno zavarovan in postavljen, da ga sila padca ne vrže iz ravnotežja ali v steno, ker se lahko poškoduje.<br> <br />
<br />
<br> <br />
<br />
'''Pasivno varovanje''' izvajamo takrat, ko nimamo prostora za gibanje. Običajno je to na visečih sidriščih, kjer sunek sile ublažimo neposredno s svojo težo (fotografija spodaj). V takšnih primerih je bolje napravo za varovanje vpeti neposredno v center sidrišča, pri čemer pa moramo preprečiti poteg sidrišča navzgor.<br> <br />
<br />
[[Image:Pasivno varovanje pas 1a.jpg|thumb|center|600px|Pasivno varovanje na pas.]] <br />
<br />
<br><br />
<br />
==== <br>Varovanje v center sidrišča - protiutež ali protivezava ====<br />
<br />
Če varovanje na pas ni mogoče iz razlogov, ki smo jih našteli zgoraj (viseče sidrišče, malo prostora, neudobno varovališče, streha nad varovališčem, velika razlika v teži plezalcev...), se odločimo za varovanje neposredno v center sidrišča. To je nekakšna vmesna pot med varovanjem v fiksno točko na sidrišče in varovanjem v pas, kjer varujoči predstavlja protiutež. <br> <br />
<br />
[[Image:Varovanje-protiutez-protivezava.jpg|thumb|center|400px|Varovanje v center sidrišča s protiutežjo (Vir: DAV).]]V tem primeru varovalo vpnemo v center sidrišča. Pazimo na naslednje: <br />
<br />
*sidrišče mora biti dovolj visoko, da varujočega (v primeru padca napredujočega) ne more potegniti v steno. <br> <br />
*Onemogočiti moramo možnost, da nam center sidrišča, v primeru padca napredujočega, potegne navzgor oz. izven dosega rok. V ta namen izdelamo protivezavo ali pa poskrbimo, da smo vpeti v center sidrišča in ne neposredno v eno izmed fiksnih točk, saj tako z našo težo preprečimo poteg navzgor. Z našim telesom ob padcu napredujočega tudi prevzamemo del sile in s tem&nbsp;zmanjšamo neposredno obremenitev sidrišča. <br />
*V primeru uporabe ploščice, mora zavorna vrv nujno potekati skozi obračalno vponko. Kot smo že opozorili, lahko ob padcu napredujočega neposredno na sidrišče (brez uporabe obračalne vponke) pride do t.i. "zvončka", saj položaj vrvi ne zagotavlja trenja na varovalu. Če pa zavorna vrv teče skozi obračalno vponko, ki je lahko vpeta neposredno ob varovalu v center ali eno izmed fiksnih točk sidrišča, je potek vrvi takšen, da v primeru padca zagotavlja ustrezno trenje. Obračalno vponko lahko izpnemo takrat, ko napredujoči vpne zanesljivo vmesno varovanje.<br />
<br />
[[Image:Varovanje_obracalna.jpg|thumb|center|600px|Potek zavorne vrvi skozi vponko v centru sidrišča (levo) in skozi vponko v eni izmed sidrnih točk (desno). ]][[Image:Pasivno varovanje protiutez SKICA.jpg|thumb|center|300px|Pasivno varovanje s protiutežjo.]][[Image:Varovanje-protivezava.jpg|thumb|center|400px|Varovanje v center sidrišča s protivezavo oz. napetjem (Vir: DAV).]]<br />
<br />
== <br>Varovanje drugega v navezi<br> ==<br />
<br />
Pri varovanju drugega napravo za varovanje vpnemo neposredno v center sidrišča. Tako v primeru padca (zdrsa) celotno obremenitev prevzame sidrišče. Pazimo predvsem, da ves čas plezanja drugega vrv enakomerno pobiramo in s tem preprečimo večje padce oz. obremenitve sidrišča. <br />
<br />
Zelo je priporočljiva uporaba pripomočkov (ploščic kot so npr. ATC guide, Reverso ipd.), ki imajo pri varovanju drugega t.i. samozatezno funkcijo. Pri tem <u>obremenjeni del vrv</u>i v primeru padca ali zdrsa drugega v navezi <u>blokira premik vrvi</u>. Pravilen način takšnega vpetja je prikazan na spodnji fotografiji. '''POMEMBNO: kljub samozateznosti naprave za varovanje, je potrebno z roko VEDNO držati varovalno vrv!''' <br />
<br />
[[Image:Varovanje drugega.jpg|thumb|center|400px|Pravilno vpetje ploščice pri varovanju drugega v navezi.]] <br />
<br />
Pri takšnem varovanju drugega pa je potrebno obvladati tudi t.i. <span id="kontroliran_spust">'''razbremenjevanje''' blokirane vrvi</span> v primeru, da moramo drugega v navezi, potem ko je padel (zdrsnil), nekoliko spustiti. Pri novejših tipih ploščic s samozatezno funkcijo (npr. Reverso 3) je to dokaj enostavno. V manjše uho na spodnjem delu varovala vpnemo vponko in varovalo premaknemo iz samozateznega položaja (nekaj moči je vseeno potrebno). <u>Neobremenjeni del vrvi (in s tem seveda spust) pa je pri tem '''NUJNO''' potrebno nadzorovati z drugo roko</u>. To naredimo zelo enostavno tako, da vrv speljemo preko obračalne vponke, ki jo vpnemo v eno od točk sidrišča (fotografija spodaj).<br> <br />
<br />
[[Image:Razbremenitev 1.JPG|thumb|center|400px|Razbremenitev varovalne ploščice (Reverso) in potek vrvi preko obračalne vponke.]] <br />
<br />
Pri starejših tipih reversa celoten manever zahteva nekoliko več fizične moči. Da lahko spravimo varovalo iz samozateznega položaja, najprej vpnemo v uho varovala zanko (npr. s kavbojskim vozlom) in jo preko vponke v točki sidrišča (tako dobimo enostaven škripec) vpnemo na naš pas - še bolje je v zanko stopiti kar z nogo, saj imamo tako več sile, da premaknemo varovalo iz samozateznega položaja. <u>Tudi tukaj je neobremenjeni del vrvi '''NUJNO''' nadzorovati z drugo roko</u>. Ponovno tako, da vrv speljemo skozi obračalno vponko, ki jo vpnemo v eno točko sidrišča (fotografija spodaj). <br> <br />
<br />
[[Image:Razbremenitev 2.JPG|thumb|center|300px|Razbremenitev starejše različice Reversa.]] <br />
<br />
<u>OPOMBA</u>:&nbsp;neobremenjeni del vrvi je možno nadzorovati tudi tako, da jo s polbičevim vozlom vpnemo sebi v pas. Vendar je v primerjavi z vpetjem vrvi v obračalno vponko vseeno potrebno imeti več občutka, da lahko spustimo drugega v navezi (zlasti ko nam visi na vrvi z vso svojo težo).<br> <br />
<br />
<br> <br />
<br />
'''NA SPLOŠNO PA VELJA PRAVILO:''' upoštevati je potrebno navodila proizvajalca in se naučiti pravilne ter varne rabe varovalnega pripomočka, ki ga uporabljate. <br></div>Maticekhttps://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Varovanje&diff=3908Varovanje2013-05-09T15:56:54Z<p>Maticek: </p>
<hr />
<div>== Splošno o varovanju ==<br />
<br />
Tukaj se bomo posvetili načinom varovanja v hribih, ki se nekoliko razlikuje od varovanja v plezališčih. Osnovni principi ostajajo isti – naš cilj je, da zaustavimo padec na varen način (tako za nas kot za soplezalca). Z varovanjem se srečamo pri vseh plezalnih aktivnostih in je veščina, ki jo moramo res dobro obvladati. <br> <br />
<br />
Varovanje pomeni uporabo vozla ali naprave, ki z našo močjo zagotavlja trenje vrvi in ob padcu soplezalca omogoča njegovo zaustavitev.&nbsp; <br />
<br />
Ko varujemo soplezalca, lahko vrv proti soplezalcu '''podajamo oz. pobiramo''', ko pa hočemo vrv popolnoma zaustaviti, '''z uporabo sile na zaviralni vrvi vrv popolnoma zaustavimo'''. V praksi to pomeni, da lahko z zelo majhno silo na zaviralni vrvi zadržimo veliko silo na vrvi, ki gre do soplezalca. <br />
<br />
=== Varovanje s polbičevim vozlom<br> ===<br />
<br />
V primeru, da nimamo na voljo nobene naprave za varovanje, uporabimo [[Vozli#Pol-bi.C4.8Dev_vozel|polbičev vozel]], ki zagotavlja veliko stopnjo trenja in popolno zaustavitev vrvi z relativno majhno silo na varovalnem delu vrvi. Pri tem pa je '''IZREDNO POMEMBEN''' <u>potek vozla glede na položaj vponke z matico</u>. Vrv, ki izhaja iz vozla (varovalni del vrvi) v nobenem primeru NE&nbsp;SME&nbsp;biti na strani vratic (matice) vponke. To je še toliko bolj pomembno pri spuščanju po vrvi s pomočjo tega vozla. Takrat je v vozlu veliko več vrvi in več možnosti, da premikajoča se vrv odvije matico in posledično tudi vratica vponke. <br> <br />
<br />
Slabost uporabe polbičevega vozla je, da se vrv krotoviči, kar na dolgi rok pomeni bistveno poslabšanje kakovosti vrvi. <br />
<br />
[[Image:Varovanje_polbic.jpg|thumb|center|600px|Pravilen potek vrvi pri varovanju in spuščanju po vrvi. ]]<br />
<br />
=== Varovanje z varovalno ploščico&nbsp; ===<br />
<br />
Na tržišču je na voljo več različnih naprav za varovanje. V&nbsp;plezališčih lahko uporabljamo [[Oprema za športno plezanje#Samozatezna_naprava_za_varovanje|aktivne samozatezne naprave]] kot so Grigri ali Cinch, za plezanje v hribih pa takšne naprave niso primerne. Tam uporabljamo različne tipe varovalnih [[Osnovna plezalna oprema#Naprava_za_varovanje|'''ploščic''']]. Te omogočajo praktično, in ob pravilni uporabi, zanesljivo varovanje. Priporočljiva je uporaba samozateznih varovalnih ploščic, ki poleg varovanja prvega omogočajo tudi varovanje drugega ter izvajanje drugih vrvnih manevrov.&nbsp; <br> <br />
<br />
=== Manevri na sidrišču<br> ===<br />
<br />
Pri vseh manevrih na sidrišču moramo poskrbeti, da so vsi člani naveze vedno zavarovani (vpeti v sidrišče). Vsak član naveze se zavaruje tako, da v center sidrišča vpne vponko z matico in vanjo vpne glavno vrv s pomočjo bičevega vozla (fotografija spodaj). Ko soplezalec pripleza do sidrišča in je npr. potrebno zamenjati opremo, je prav tako potrebno tovrstno vpetje v sidrišče. <br> <br />
<br />
[[Image:Vpetje v sidrišče.JPG|thumb|center|400px|Pravilni način zavarovanja na sidrišču.]]<br><br />
<br />
== Varovanje napredujočega<br> ==<br />
<br />
V osnovi delimo varovanje na varovanje plezalca, ki pleza naprej in pri katerem je možen padec, ter varovanje drugega v navezi, ki je varovan od zgoraj in v primeru padca obremeni vrv brez bistvene dinamike. Pri varovanju napredujočega moramo biti še posebej pozorni pri podajanju vrvi, saj mora imeti napredujoči dovolj manevrskega prostora za plezanje, hkrati pa moramo paziti, da ne bi imel preveč vrvi v primeru padca. Za zanesljivo plezanje je tako zelo pomemben zanesljiv in pozoren varovalec.<br> <br />
<br />
=== Načini varovanja na sidrišču<br> ===<br />
<br />
==== Varovanje v fiksni točki sidrišča<br> ====<br />
<br />
Tega načina se poslužujemo, če imamo na voljo fiksno točko z zadostno nosilnostjo (več kot 10 kN). Hkrati smo v to točko tudi zavarovani. Tipični primer takega načina varovanja je varovanje na zacementiranih rinkah, okrog drevesa, skalnih ušes in mostičkov. Če za varovanje uporabljamo napravo za varovanje, je potrebno vrv speljati preko obračalne vponke. '''Prednosti: '''enostavna in hitra izdelava, ne potrebujemo veliko opreme, varovanje je relativno nezahtevno. Ker ni mrtvega hoda, lahko padce hitro ustavimo. '''Pomanjkljivosti:''' pri daljših padcih se generirajo nekoliko večje sile na vmesno varovanje in padlega. <br> <br />
<br />
[[Image:Sidrisca v skali - varovanje v fiksni tocki sidrisca.jpg|thumb|center|300px|Varovanje v fiksni točki sidrišča - svedrovec, zacementirana rinka... (Vir: DAV).]]<br />
<br />
==== Varovanje na pas<br> ====<br />
<br />
Če imamo na voljo kakovostne fiksne točke in je na sidrišču dovolj prostora, je priporočljivo uporabljati varovanje na pas. Ker imamo napravo za varovanje vpeto na pas, z vrvjo lažje rokujemo. Pri tem se moramo zavedati, da ne sme biti prevelike razlike v teži soplezalcev. Prav tako nad sidriščem ne sme biti streh, saj lahko v primeru potega navzgor, varujoči vanjo zadene z glavo. Varovanje na pas pride v poštev predvsem v dobro zavarovanih smereh ali dolgih športno-plezalnih smereh. Pri visečih varovališčih nimamo veliko prostora za gibanje, zato je pogosto bolje varovati neposredno v centralno ali fiksno točko. Varovanje na pas se priporoča samo za varovanje prvega.<br> <br />
<br />
'''Pomanjkljivosti:''' glavna pomanjkljivost se pokaže ob daljšem padcu, saj je varujoči del varovalne verige, možnost poškodbe varujočega. '''Pogoji, ki dovoljujejo varovanje na pas:''' ugodno razmerje med težo plezajočega in varujočega, smer možne obremenitve poteka navzgor (ne v prečko), izključena mora biti možnost padca neposredno v sidrišče, na stojišču mora biti dovolj prostora, izključena mora biti možnost zelo dolgih padcev in s tem povezanih sil.<br> <br />
<br />
Pri varovanju na pas je '''nujno''', da poteka vrv od varovalne naprave do plezalca najprej skozi vponko (obračalna vponka, lahko je navadna) v centru sidrišča, saj v primeru padca pred prvim nameščenim varovalom sila obremeni sidrišče in ne plezalnega pasu in varujočega (fotografija spodaj).<br> <br />
<br />
[[Image:Sidrisca_v_skali_-_varovanje_na_pas.jpg|thumb|center|300px|Varovanje na pas, kjer vrv napredujočega nujno napeljemo skozi center sidrišča.]] <br />
<br />
Novejše [[Osnovna plezalna oprema#Naprava_za_varovanje|naprave za varovanje]] (reverso, ATC-guide in druge ploščice) svojo funkcijo opravljajo le ob pravilnem poteku vrvi skozi varovalo. Najbolje lahko zaviramo, ko je kot med smerjo sile natega in smerjo sile s katero zaviramo, 180 stopinj. V tem primeru se preko varovala ustvarja trenje, ki zmanjšuje silo s katero mora varovalec zaustavljati vrv v primeru padca. To v praksi pomeni, da mora sila v primeru padca vleči navzgor, mi pa z roko zaviramo s potegom vrvi navzdol. Takšno stanje se ob padcu vzpostavi v primeru, kadar poteka vrv od varovalca, preko vmesnega varovanja, do padlega plezalca (fotografija spodaj). [[Image:Potek vrvi zaustavitev padca 1a.jpg|thumb|center|600px|Pravilni potek vrvi pri zaustvaljanju padca.]] <br />
<br />
Če plezalec (napredujoči) še nima nameščenega vmesnega varovanja ali bi se le-to ob padcu izpulilo, potem seveda pade mimo varovališča in direktno v pas varujočega. Zaradi prevelike sile varovalec ne more več zagotoviti zahtevanega poteka vrvi skozi varovalni pripomoček, ki s tem izgubi svojo funkcijo. Vrv v tem primeru teče le še preko vponke, v katero je vrv vpeta ("zvonček").<br> <br />
<br />
[[Image:Zvoncek.jpg|thumb|center|600px|Primer poteka vrvi skozi varovalo, ko le-to izgubi svojo funkcijo.]] <br />
<br />
Da preprečimo takšno situacijo, vrv že v samem sidrišču med varovalcem in napredujočim speljemo preko vponke ali sistema (obračalna vponka) v centru sidrišča. Tako bo sila padca približno enakomerno porazdeljena na celotno sidiršče. V primeru sidrišča na zelo dobrih svedrovcih lahko izjemoma prvo vpetje uredimo v eno samo točko sidrišča (fotografija spodaj). <br />
<br />
[[Image:Varovanje 3.jpg|thumb|center|300px|Vpetje glavne vrvi v eno izmed sidriščnih točk (v primeru svedrovcev na sidrišču).]]Pri morebitnem padcu skušamo z varovanjem čimbolj zmanjšati sunek sile na celoten varovalni sistem. Tako '''varujemo aktivno '''(fotografija in skica spodaj), kar pomeni, da v primeru padca s svojim gibanjem in kratkim spustom vrvi skozi napravo za varovanje čimbolj "mehko" oz. dinamično zaustavimo padec. Takšno varovanje pride do izraza predvsem pri športnem plezanju v plezališčih. kjer imamo običajno ob vznožju smeri na voljo dovolj maneverskega prostora.<br> <br />
<br />
[[Image:Aktivno varovanje pas.jpg|thumb|center|600px|Aktivno varovanje na pas.]] <br />
<br />
<br> <br />
<br />
[[Image:Aktivno varovanje pas SKICA.jpg|thumb|center|350px|Aktivno varovanje na pas.]] <br />
<br />
Pri aktivnem varovanju se moramo zavedati sunkov sile na varujočega. Ko napredujoči pade, se sila padca preusmeri tudi na varujočega. Zato moramo poskrbeti, da je varujoči ustrezno zavarovan in postavljen, da ga sila padca ne vrže iz ravnotežja ali v steno, ker se lahko poškoduje.<br> <br />
<br />
<br> <br />
<br />
'''Pasivno varovanje''' izvajamo takrat, ko nimamo prostora za gibanje. Običajno je to na visečih sidriščih, kjer sunek sile ublažimo neposredno s svojo težo (fotografija spodaj). V takšnih primerih je bolje napravo za varovanje vpeti neposredno v center sidrišča, pri čemer pa moramo preprečiti poteg sidrišča navzgor.<br> <br />
<br />
[[Image:Pasivno varovanje pas 1a.jpg|thumb|center|600px|Pasivno varovanje na pas.]] <br />
<br />
<br><br />
<br />
==== <br>Varovanje v center sidrišča - protiutež ali protivezava ====<br />
<br />
Če varovanje na pas ni mogoče iz razlogov, ki smo jih našteli zgoraj (viseče sidrišče, malo prostora, neudobno varovališče, streha nad varovališčem, velika razlika v teži plezalcev...), se odločimo za varovanje neposredno v center sidrišča. To je nekakšna vmesna pot med varovanjem v fiksno točko na sidrišče in varovanjem v pas, kjer varujoči predstavlja protiutež. <br> <br />
<br />
[[Image:Varovanje-protiutez-protivezava.jpg|thumb|center|400px|Varovanje v center sidrišča s protiutežjo (Vir: DAV).]]V tem primeru varovalo vpnemo v center sidrišča. Pazimo na naslednje: <br />
<br />
*sidrišče mora biti dovolj visoko, da varujočega (v primeru padca napredujočega) ne more potegniti v steno. <br> <br />
*Onemogočiti moramo možnost, da nam center sidrišča, v primeru padca napredujočega, potegne navzgor oz. izven dosega rok. V ta namen izdelamo protivezavo ali pa poskrbimo, da smo vpeti v center sidrišča in ne neposredno v eno izmed fiksnih točk, saj tako z našo težo preprečimo poteg navzgor. Z našim telesom ob padcu napredujočega tudi prevzamemo del sile in s tem&nbsp;zmanjšamo neposredno obremenitev sidrišča. <br />
*V primeru uporabe ploščice, mora zavorna vrv nujno potekati skozi obračalno vponko. Kot smo že opozorili, lahko ob padcu napredujočega neposredno na sidrišče (brez uporabe obračalne vponke) pride do t.i. "zvončka", saj položaj vrvi ne zagotavlja trenja na varovalu. Če pa zavorna vrv teče skozi obračalno vponko, ki je lahko vpeta neposredno ob varovalu v center ali eno izmed fiksnih točk sidrišča, je potek vrvi takšen, da v primeru padca zagotavlja ustrezno trenje. Obračalno vponko lahko izpnemo takrat, ko napredujoči vpne zanesljivo vmesno varovanje.<br />
<br />
[[Image:Varovanje_obracalna.jpg|thumb|center|600px|Potek zavorne vrvi skozi vponko v centru sidrišča (levo) in skozi vponko v eni izmed sidrnih točk (desno). ]][[Image:Pasivno varovanje protiutez SKICA.jpg|thumb|center|300px|Pasivno varovanje s protiutežjo.]][[Image:Varovanje-protivezava.jpg|thumb|center|400px|Varovanje v center sidrišča s protivezavo oz. napetjem (Vir: DAV).]]<br />
<br />
== <br>Varovanje drugega v navezi<br> ==<br />
<br />
Pri varovanju drugega napravo za varovanje vpnemo neposredno v center sidrišča. Tako v primeru padca (zdrsa) celotno obremenitev prevzame sidrišče. Pazimo predvsem, da ves čas plezanja drugega vrv enakomerno pobiramo in s tem preprečimo večje padce oz. obremenitve sidrišča. <br />
<br />
Zelo je priporočljiva uporaba pripomočkov (ploščic kot so npr. ATC guide, Reverso ipd.), ki imajo pri varovanju drugega t.i. samozatezno funkcijo. Pri tem <u>obremenjeni del vrv</u>i v primeru padca ali zdrsa drugega v navezi <u>blokira premik vrvi</u>. Pravilen način takšnega vpetja je prikazan na spodnji fotografiji. '''POMEMBNO: kljub samozateznosti naprave za varovanje, je potrebno z roko VEDNO držati varovalno vrv!''' <br />
<br />
[[Image:Varovanje drugega.jpg|thumb|center|400px|Pravilno vpetje ploščice pri varovanju drugega v navezi.]] <br />
<br />
Pri takšnem varovanju drugega pa je potrebno obvladati tudi t.i. <span id="kontroliran_spust">'''razbremenjevanje''' blokirane vrvi</span> v primeru, da moramo drugega v navezi, potem ko je padel (zdrsnil), nekoliko spustiti. Pri novejših tipih ploščic s samozatezno funkcijo (npr. Reverso 3) je to dokaj enostavno. V manjše uho na spodnjem delu varovala vpnemo vponko in varovalo premaknemo iz samozateznega položaja (nekaj moči je vseeno potrebno). <u>Neobremenjeni del vrvi (in s tem seveda spust) pa je pri tem '''NUJNO''' potrebno nadzorovati z drugo roko</u>. To naredimo zelo enostavno tako, da vrv speljemo preko obračalne vponke, ki jo vpnemo v eno od točk sidrišča (fotografija spodaj).<br> <br />
<br />
[[Image:Razbremenitev 1.JPG|thumb|center|400px|Razbremenitev varovalne ploščice (Reverso) in potek vrvi preko obračalne vponke.]] <br />
<br />
Pri starejših tipih reversa celoten manever zahteva nekoliko več fizične moči. Da lahko spravimo varovalo iz samozateznega položaja, najprej vpnemo v uho varovala zanko (npr. s kavbojskim vozlom) in jo preko vponke v točki sidrišča (tako dobimo enostaven škripec) vpnemo na naš pas - še bolje je v zanko stopiti kar z nogo, saj imamo tako več sile, da premaknemo varovalo iz samozateznega položaja. <u>Tudi tukaj je neobremenjeni del vrvi '''NUJNO''' nadzorovati z drugo roko</u>. Ponovno tako, da vrv speljemo skozi obračalno vponko, ki jo vpnemo v eno točko sidrišča (fotografija spodaj). <br> <br />
<br />
[[Image:Razbremenitev 2.JPG|thumb|center|300px|Razbremenitev starejše različice Reversa.]] <br />
<br />
<u>OPOMBA</u>:&nbsp;neobremenjeni del vrvi je možno nadzorovati tudi tako, da jo s polbičevim vozlom vpnemo sebi v pas. Vendar je v primerjavi z vpetjem vrvi v obračalno vponko vseeno potrebno imeti več občutka, da lahko spustimo drugega v navezi (zlasti ko nam visi na vrvi z vso svojo težo).<br> <br />
<br />
<br> <br />
<br />
'''NA SPLOŠNO PA VELJA PRAVILO:''' upoštevati je potrebno navodila proizvajalca in se naučiti pravilne ter varne rabe varovalnega pripomočka, ki ga uporabljate. <br></div>Maticekhttps://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Varovanje&diff=3907Varovanje2013-05-09T15:56:34Z<p>Maticek: </p>
<hr />
<div>== Splošno o varovanju ==<br />
<br />
Tukaj se bomo posvetili načinom varovanja v hribih, ki se nekoliko razlikuje od varovanja v plezališčih. Osnovni principi ostajajo isti – naš cilj je, da zaustavimo padec na varen način (tako za nas kot za soplezalca). Z varovanjem se srečamo pri vseh plezalnih aktivnostih in je veščina, ki jo moramo res dobro obvladati. <br> <br />
<br />
Varovanje pomeni uporabo vozla ali naprave, ki z našo močjo zagotavlja trenje vrvi in ob padcu soplezalca omogoča njegovo zaustavitev.&nbsp; <br />
<br />
Ko varujemo soplezalca, lahko vrv proti soplezalcu '''podajamo oz. pobiramo''', ko pa hočemo vrv popolnoma zaustaviti, '''z uporabo sile na zaviralni vrvi vrv popolnoma zaustavimo'''. V praksi to pomeni, da lahko z zelo majhno silo na zaviralni vrvi zadržimo veliko silo na vrvi, ki gre do soplezalca. <br />
<br />
=== Varovanje s polbičevim vozlom<br> ===<br />
<br />
V primeru, da nimamo na voljo nobene naprave za varovanje, uporabimo [[Vozli#Pol-bi.C4.8Dev_vozel|polbičev vozel]], ki zagotavlja veliko stopnjo trenja in popolno zaustavitev vrvi z relativno majhno silo na varovalnem delu vrvi. Pri tem pa je '''IZREDNO POMEMBEN''' <u>potek vozla glede na položaj vponke z matico</u>. Vrv, ki izhaja iz vozla (varovalni del vrvi) v nobenem primeru NE&nbsp;SME&nbsp;biti na strani vratic (matice) vponke. To je še toliko bolj pomembno pri spuščanju po vrvi s pomočjo tega vozla. Takrat je v vozlu veliko več vrvi in več možnosti, da premikajoča se vrv odvije matico in posledično tudi vratica vponke. <br> <br />
<br />
Slabost uporabe polbičevega vozla je, da se vrv krotoviči, kar na dolgi rok pomeni bistveno poslabšanje kakovosti vrvi. <br />
<br />
[[Image:Varovanje_polbic.jpg|thumb|center|600px|Pravilen potek vrvi pri varovanju in spuščanju po vrvi. ]]<br />
<br />
=== Varovanje z varovalno ploščico&nbsp; ===<br />
<br />
Na tržišču je na voljo več različnih naprav za varovanje. V&nbsp;plezališčih lahko uporabljamo [[Oprema za športno plezanje#Samozatezna_naprava_za_varovanje|aktivne samozatezne naprave]] kot so Grigri ali Cinch, za plezanje v hribih pa takšne naprave niso primerne. Tam uporabljamo različne tipe varovalnih [[Osnovna plezalna oprema#Naprava_za_varovanje|'''ploščic''']]. Te omogočajo praktično, in ob pravilni uporabi, zanesljivo varovanje. Priporočljiva je uporaba samozateznih varovalnih ploščic, ki poleg varovanja prvega omogočajo tudi varovanje drugega ter izvajanje drugih vrvnih manevrov.&nbsp; <br> <br />
<br />
=== Manevri na sidrišču<br> ===<br />
<br />
Pri vseh manevrih na sidrišču moramo poskrbeti, da so vsi člani naveze vedno zavarovani (vpeti v sidrišče). Vsak član naveze se zavaruje tako, da v center sidrišča vpne vponko z matico in vanjo vpne glavno vrv s pomočjo bičevega vozla (fotografija spodaj). Ko soplezalec pripleza do sidrišča in je npr. potrebno zamenjati opremo, je prav tako potrebno tovrstno vpetje v sidrišče. <br> <br />
<br />
[[Image:Vpetje v sidrišče.JPG|thumb|center|400px|Pravilni način zavarovanja na sidrišču.]]<br><br />
<br />
== Varovanje napredujočega<br> ==<br />
<br />
V osnovi delimo varovanje na varovanje plezalca, ki pleza naprej in pri katerem je možen padec, ter varovanje drugega v navezi, ki je varovan od zgoraj in v primeru padca obremeni vrv brez bistvene dinamike. Pri varovanju napredujočega moramo biti še posebej pozorni pri podajanju vrvi, saj mora imeti napredujoči dovolj manevrskega prostora za plezanje, hkrati pa moramo paziti, da ne bi imel preveč vrvi v primeru padca. Za zanesljivo plezanje je tako zelo pomemben zanesljiv in pozoren varovalec.<br> <br />
<br />
=== Načini varovanja na sidrišču<br> ===<br />
<br />
==== Varovanje v fiksni točki sidrišča<br> ====<br />
<br />
Tega načina se poslužujemo, če imamo na voljo fiksno točko z zadostno nosilnostjo (več kot 10 kN). Hkrati smo v to točko tudi zavarovani. Tipični primer takega načina varovanja je varovanje na zacementiranih rinkah, okrog drevesa, skalnih ušes in mostičkov. Če za varovanje uporabljamo napravo za varovanje, je potrebno vrv speljati preko obračalne vponke. '''Prednosti: '''enostavna in hitra izdelava, ne potrebujemo veliko opreme, varovanje je relativno nezahtevno. Ker ni mrtvega hoda, lahko padce hitro ustavimo. '''Pomanjkljivosti:''' pri daljših padcih se generirajo nekoliko večje sile na vmesno varovanje in padlega. <br> <br />
<br />
[[Image:Sidrisca_v_skali_-_varovanje_v_fiksni_tocki_sidrisca.jpg|thumb|center|350px|Varovanje v fiksni točki sidrišča - svedrovec, zacementirana rinka... (Vir: DAV).]]<br />
<br />
==== Varovanje na pas<br> ====<br />
<br />
Če imamo na voljo kakovostne fiksne točke in je na sidrišču dovolj prostora, je priporočljivo uporabljati varovanje na pas. Ker imamo napravo za varovanje vpeto na pas, z vrvjo lažje rokujemo. Pri tem se moramo zavedati, da ne sme biti prevelike razlike v teži soplezalcev. Prav tako nad sidriščem ne sme biti streh, saj lahko v primeru potega navzgor, varujoči vanjo zadene z glavo. Varovanje na pas pride v poštev predvsem v dobro zavarovanih smereh ali dolgih športno-plezalnih smereh. Pri visečih varovališčih nimamo veliko prostora za gibanje, zato je pogosto bolje varovati neposredno v centralno ali fiksno točko. Varovanje na pas se priporoča samo za varovanje prvega.<br> <br />
<br />
'''Pomanjkljivosti:''' glavna pomanjkljivost se pokaže ob daljšem padcu, saj je varujoči del varovalne verige, možnost poškodbe varujočega. '''Pogoji, ki dovoljujejo varovanje na pas:''' ugodno razmerje med težo plezajočega in varujočega, smer možne obremenitve poteka navzgor (ne v prečko), izključena mora biti možnost padca neposredno v sidrišče, na stojišču mora biti dovolj prostora, izključena mora biti možnost zelo dolgih padcev in s tem povezanih sil.<br> <br />
<br />
Pri varovanju na pas je '''nujno''', da poteka vrv od varovalne naprave do plezalca najprej skozi vponko (obračalna vponka, lahko je navadna) v centru sidrišča, saj v primeru padca pred prvim nameščenim varovalom sila obremeni sidrišče in ne plezalnega pasu in varujočega (fotografija spodaj).<br> <br />
<br />
[[Image:Sidrisca_v_skali_-_varovanje_na_pas.jpg|thumb|center|300px|Varovanje na pas, kjer vrv napredujočega nujno napeljemo skozi center sidrišča.]] <br />
<br />
Novejše [[Osnovna plezalna oprema#Naprava_za_varovanje|naprave za varovanje]] (reverso, ATC-guide in druge ploščice) svojo funkcijo opravljajo le ob pravilnem poteku vrvi skozi varovalo. Najbolje lahko zaviramo, ko je kot med smerjo sile natega in smerjo sile s katero zaviramo, 180 stopinj. V tem primeru se preko varovala ustvarja trenje, ki zmanjšuje silo s katero mora varovalec zaustavljati vrv v primeru padca. To v praksi pomeni, da mora sila v primeru padca vleči navzgor, mi pa z roko zaviramo s potegom vrvi navzdol. Takšno stanje se ob padcu vzpostavi v primeru, kadar poteka vrv od varovalca, preko vmesnega varovanja, do padlega plezalca (fotografija spodaj). [[Image:Potek vrvi zaustavitev padca 1a.jpg|thumb|center|600px|Pravilni potek vrvi pri zaustvaljanju padca.]] <br />
<br />
Če plezalec (napredujoči) še nima nameščenega vmesnega varovanja ali bi se le-to ob padcu izpulilo, potem seveda pade mimo varovališča in direktno v pas varujočega. Zaradi prevelike sile varovalec ne more več zagotoviti zahtevanega poteka vrvi skozi varovalni pripomoček, ki s tem izgubi svojo funkcijo. Vrv v tem primeru teče le še preko vponke, v katero je vrv vpeta ("zvonček").<br> <br />
<br />
[[Image:Zvoncek.jpg|thumb|center|600px|Primer poteka vrvi skozi varovalo, ko le-to izgubi svojo funkcijo.]] <br />
<br />
Da preprečimo takšno situacijo, vrv že v samem sidrišču med varovalcem in napredujočim speljemo preko vponke ali sistema (obračalna vponka) v centru sidrišča. Tako bo sila padca približno enakomerno porazdeljena na celotno sidiršče. V primeru sidrišča na zelo dobrih svedrovcih lahko izjemoma prvo vpetje uredimo v eno samo točko sidrišča (fotografija spodaj). <br />
<br />
[[Image:Varovanje 3.jpg|thumb|center|300px|Vpetje glavne vrvi v eno izmed sidriščnih točk (v primeru svedrovcev na sidrišču).]]Pri morebitnem padcu skušamo z varovanjem čimbolj zmanjšati sunek sile na celoten varovalni sistem. Tako '''varujemo aktivno '''(fotografija in skica spodaj), kar pomeni, da v primeru padca s svojim gibanjem in kratkim spustom vrvi skozi napravo za varovanje čimbolj "mehko" oz. dinamično zaustavimo padec. Takšno varovanje pride do izraza predvsem pri športnem plezanju v plezališčih. kjer imamo običajno ob vznožju smeri na voljo dovolj maneverskega prostora.<br> <br />
<br />
[[Image:Aktivno varovanje pas.jpg|thumb|center|600px|Aktivno varovanje na pas.]] <br />
<br />
<br> <br />
<br />
[[Image:Aktivno varovanje pas SKICA.jpg|thumb|center|350px|Aktivno varovanje na pas.]] <br />
<br />
Pri aktivnem varovanju se moramo zavedati sunkov sile na varujočega. Ko napredujoči pade, se sila padca preusmeri tudi na varujočega. Zato moramo poskrbeti, da je varujoči ustrezno zavarovan in postavljen, da ga sila padca ne vrže iz ravnotežja ali v steno, ker se lahko poškoduje.<br> <br />
<br />
<br> <br />
<br />
'''Pasivno varovanje''' izvajamo takrat, ko nimamo prostora za gibanje. Običajno je to na visečih sidriščih, kjer sunek sile ublažimo neposredno s svojo težo (fotografija spodaj). V takšnih primerih je bolje napravo za varovanje vpeti neposredno v center sidrišča, pri čemer pa moramo preprečiti poteg sidrišča navzgor.<br> <br />
<br />
[[Image:Pasivno varovanje pas 1a.jpg|thumb|center|600px|Pasivno varovanje na pas.]] <br />
<br />
<br><br />
<br />
==== <br>Varovanje v center sidrišča - protiutež ali protivezava ====<br />
<br />
Če varovanje na pas ni mogoče iz razlogov, ki smo jih našteli zgoraj (viseče sidrišče, malo prostora, neudobno varovališče, streha nad varovališčem, velika razlika v teži plezalcev...), se odločimo za varovanje neposredno v center sidrišča. To je nekakšna vmesna pot med varovanjem v fiksno točko na sidrišče in varovanjem v pas, kjer varujoči predstavlja protiutež. <br> <br />
<br />
[[Image:Varovanje-protiutez-protivezava.jpg|thumb|center|400px|Varovanje v center sidrišča s protiutežjo (Vir: DAV).]]V tem primeru varovalo vpnemo v center sidrišča. Pazimo na naslednje: <br />
<br />
*sidrišče mora biti dovolj visoko, da varujočega (v primeru padca napredujočega) ne more potegniti v steno. <br> <br />
*Onemogočiti moramo možnost, da nam center sidrišča, v primeru padca napredujočega, potegne navzgor oz. izven dosega rok. V ta namen izdelamo protivezavo ali pa poskrbimo, da smo vpeti v center sidrišča in ne neposredno v eno izmed fiksnih točk, saj tako z našo težo preprečimo poteg navzgor. Z našim telesom ob padcu napredujočega tudi prevzamemo del sile in s tem&nbsp;zmanjšamo neposredno obremenitev sidrišča. <br />
*V primeru uporabe ploščice, mora zavorna vrv nujno potekati skozi obračalno vponko. Kot smo že opozorili, lahko ob padcu napredujočega neposredno na sidrišče (brez uporabe obračalne vponke) pride do t.i. "zvončka", saj položaj vrvi ne zagotavlja trenja na varovalu. Če pa zavorna vrv teče skozi obračalno vponko, ki je lahko vpeta neposredno ob varovalu v center ali eno izmed fiksnih točk sidrišča, je potek vrvi takšen, da v primeru padca zagotavlja ustrezno trenje. Obračalno vponko lahko izpnemo takrat, ko napredujoči vpne zanesljivo vmesno varovanje.<br />
<br />
[[Image:Varovanje_obracalna.jpg|thumb|center|600px|Potek zavorne vrvi skozi vponko v centru sidrišča (levo) in skozi vponko v eni izmed sidrnih točk (desno). ]][[Image:Pasivno varovanje protiutez SKICA.jpg|thumb|center|300px|Pasivno varovanje s protiutežjo.]][[Image:Varovanje-protivezava.jpg|thumb|center|400px|Varovanje v center sidrišča s protivezavo oz. napetjem (Vir: DAV).]]<br />
<br />
== <br>Varovanje drugega v navezi<br> ==<br />
<br />
Pri varovanju drugega napravo za varovanje vpnemo neposredno v center sidrišča. Tako v primeru padca (zdrsa) celotno obremenitev prevzame sidrišče. Pazimo predvsem, da ves čas plezanja drugega vrv enakomerno pobiramo in s tem preprečimo večje padce oz. obremenitve sidrišča. <br />
<br />
Zelo je priporočljiva uporaba pripomočkov (ploščic kot so npr. ATC guide, Reverso ipd.), ki imajo pri varovanju drugega t.i. samozatezno funkcijo. Pri tem <u>obremenjeni del vrv</u>i v primeru padca ali zdrsa drugega v navezi <u>blokira premik vrvi</u>. Pravilen način takšnega vpetja je prikazan na spodnji fotografiji. '''POMEMBNO: kljub samozateznosti naprave za varovanje, je potrebno z roko VEDNO držati varovalno vrv!''' <br />
<br />
[[Image:Varovanje drugega.jpg|thumb|center|400px|Pravilno vpetje ploščice pri varovanju drugega v navezi.]] <br />
<br />
Pri takšnem varovanju drugega pa je potrebno obvladati tudi t.i. <span id="kontroliran_spust">'''razbremenjevanje''' blokirane vrvi</span> v primeru, da moramo drugega v navezi, potem ko je padel (zdrsnil), nekoliko spustiti. Pri novejših tipih ploščic s samozatezno funkcijo (npr. Reverso 3) je to dokaj enostavno. V manjše uho na spodnjem delu varovala vpnemo vponko in varovalo premaknemo iz samozateznega položaja (nekaj moči je vseeno potrebno). <u>Neobremenjeni del vrvi (in s tem seveda spust) pa je pri tem '''NUJNO''' potrebno nadzorovati z drugo roko</u>. To naredimo zelo enostavno tako, da vrv speljemo preko obračalne vponke, ki jo vpnemo v eno od točk sidrišča (fotografija spodaj).<br> <br />
<br />
[[Image:Razbremenitev 1.JPG|thumb|center|400px|Razbremenitev varovalne ploščice (Reverso) in potek vrvi preko obračalne vponke.]] <br />
<br />
Pri starejših tipih reversa celoten manever zahteva nekoliko več fizične moči. Da lahko spravimo varovalo iz samozateznega položaja, najprej vpnemo v uho varovala zanko (npr. s kavbojskim vozlom) in jo preko vponke v točki sidrišča (tako dobimo enostaven škripec) vpnemo na naš pas - še bolje je v zanko stopiti kar z nogo, saj imamo tako več sile, da premaknemo varovalo iz samozateznega položaja. <u>Tudi tukaj je neobremenjeni del vrvi '''NUJNO''' nadzorovati z drugo roko</u>. Ponovno tako, da vrv speljemo skozi obračalno vponko, ki jo vpnemo v eno točko sidrišča (fotografija spodaj). <br> <br />
<br />
[[Image:Razbremenitev 2.JPG|thumb|center|300px|Razbremenitev starejše različice Reversa.]] <br />
<br />
<u>OPOMBA</u>:&nbsp;neobremenjeni del vrvi je možno nadzorovati tudi tako, da jo s polbičevim vozlom vpnemo sebi v pas. Vendar je v primerjavi z vpetjem vrvi v obračalno vponko vseeno potrebno imeti več občutka, da lahko spustimo drugega v navezi (zlasti ko nam visi na vrvi z vso svojo težo).<br> <br />
<br />
<br> <br />
<br />
'''NA SPLOŠNO PA VELJA PRAVILO:''' upoštevati je potrebno navodila proizvajalca in se naučiti pravilne ter varne rabe varovalnega pripomočka, ki ga uporabljate. <br></div>Maticekhttps://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Sidrisca_v_skali_-_varovanje_na_pas.jpg&diff=3906Slika:Sidrisca v skali - varovanje na pas.jpg2013-05-09T15:56:07Z<p>Maticek: </p>
<hr />
<div></div>Maticekhttps://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Varovanje&diff=3905Varovanje2013-05-09T15:52:59Z<p>Maticek: </p>
<hr />
<div>== Splošno o varovanju ==<br />
<br />
Tukaj se bomo posvetili načinom varovanja v hribih, ki se nekoliko razlikuje od varovanja v plezališčih. Osnovni principi ostajajo isti – naš cilj je, da zaustavimo padec na varen način (tako za nas kot za soplezalca). Z varovanjem se srečamo pri vseh plezalnih aktivnostih in je veščina, ki jo moramo res dobro obvladati. <br> <br />
<br />
Varovanje pomeni uporabo vozla ali naprave, ki z našo močjo zagotavlja trenje vrvi in ob padcu soplezalca omogoča njegovo zaustavitev.&nbsp; <br />
<br />
Ko varujemo soplezalca, lahko vrv proti soplezalcu '''podajamo oz. pobiramo''', ko pa hočemo vrv popolnoma zaustaviti, '''z uporabo sile na zaviralni vrvi vrv popolnoma zaustavimo'''. V praksi to pomeni, da lahko z zelo majhno silo na zaviralni vrvi zadržimo veliko silo na vrvi, ki gre do soplezalca. <br />
<br />
=== Varovanje s polbičevim vozlom<br> ===<br />
<br />
V primeru, da nimamo na voljo nobene naprave za varovanje, uporabimo [[Vozli#Pol-bi.C4.8Dev_vozel|polbičev vozel]], ki zagotavlja veliko stopnjo trenja in popolno zaustavitev vrvi z relativno majhno silo na varovalnem delu vrvi. Pri tem pa je '''IZREDNO POMEMBEN''' <u>potek vozla glede na položaj vponke z matico</u>. Vrv, ki izhaja iz vozla (varovalni del vrvi) v nobenem primeru NE&nbsp;SME&nbsp;biti na strani vratic (matice) vponke. To je še toliko bolj pomembno pri spuščanju po vrvi s pomočjo tega vozla. Takrat je v vozlu veliko več vrvi in več možnosti, da premikajoča se vrv odvije matico in posledično tudi vratica vponke. <br> <br />
<br />
Slabost uporabe polbičevega vozla je, da se vrv krotoviči, kar na dolgi rok pomeni bistveno poslabšanje kakovosti vrvi. <br />
<br />
[[Image:Varovanje_polbic.jpg|thumb|center|600px|Pravilen potek vrvi pri varovanju in spuščanju po vrvi. ]]<br />
<br />
=== Varovanje z varovalno ploščico&nbsp; ===<br />
<br />
Na tržišču je na voljo več različnih naprav za varovanje. V&nbsp;plezališčih lahko uporabljamo [[Oprema za športno plezanje#Samozatezna_naprava_za_varovanje|aktivne samozatezne naprave]] kot so Grigri ali Cinch, za plezanje v hribih pa takšne naprave niso primerne. Tam uporabljamo različne tipe varovalnih [[Osnovna plezalna oprema#Naprava_za_varovanje|'''ploščic''']]. Te omogočajo praktično, in ob pravilni uporabi, zanesljivo varovanje. Priporočljiva je uporaba samozateznih varovalnih ploščic, ki poleg varovanja prvega omogočajo tudi varovanje drugega ter izvajanje drugih vrvnih manevrov.&nbsp; <br> <br />
<br />
=== Manevri na sidrišču<br> ===<br />
<br />
Pri vseh manevrih na sidrišču moramo poskrbeti, da so vsi člani naveze vedno zavarovani (vpeti v sidrišče). Vsak član naveze se zavaruje tako, da v center sidrišča vpne vponko z matico in vanjo vpne glavno vrv s pomočjo bičevega vozla (fotografija spodaj). Ko soplezalec pripleza do sidrišča in je npr. potrebno zamenjati opremo, je prav tako potrebno tovrstno vpetje v sidrišče. <br> <br />
<br />
[[Image:Vpetje v sidrišče.JPG|thumb|center|400px|Pravilni način zavarovanja na sidrišču.]]<br><br />
<br />
== Varovanje napredujočega<br> ==<br />
<br />
V osnovi delimo varovanje na varovanje plezalca, ki pleza naprej in pri katerem je možen padec, ter varovanje drugega v navezi, ki je varovan od zgoraj in v primeru padca obremeni vrv brez bistvene dinamike. Pri varovanju napredujočega moramo biti še posebej pozorni pri podajanju vrvi, saj mora imeti napredujoči dovolj manevrskega prostora za plezanje, hkrati pa moramo paziti, da ne bi imel preveč vrvi v primeru padca. Za zanesljivo plezanje je tako zelo pomemben zanesljiv in pozoren varovalec.<br> <br />
<br />
=== Načini varovanja na sidrišču<br> ===<br />
<br />
==== Varovanje v fiksni točki sidrišča<br> ====<br />
<br />
Tega načina se poslužujemo, če imamo na voljo fiksno točko z zadostno nosilnostjo (več kot 10 kN). Hkrati smo v to točko tudi zavarovani. Tipični primer takega načina varovanja je varovanje na zacementiranih rinkah, okrog drevesa, skalnih ušes in mostičkov. Če za varovanje uporabljamo napravo za varovanje, je potrebno vrv speljati preko obračalne vponke. '''Prednosti: '''enostavna in hitra izdelava, ne potrebujemo veliko opreme, varovanje je relativno nezahtevno. Ker ni mrtvega hoda, lahko padce hitro ustavimo. '''Pomanjkljivosti:''' pri daljših padcih se generirajo nekoliko večje sile na vmesno varovanje in padlega. <br> <br />
<br />
[[Image:Sidrisca_v_skali_-_varovanje_v_fiksni_tocki_sidrisca.jpg|thumb|center|350px|Varovanje v fiksni točki sidrišča - svedrovec, zacementirana rinka... (Vir: DAV).]]<br />
<br />
==== Varovanje na pas<br> ====<br />
<br />
Če imamo na voljo kakovostne fiksne točke in je na sidrišču dovolj prostora, je priporočljivo uporabljati varovanje na pas. Ker imamo napravo za varovanje vpeto na pas, z vrvjo lažje rokujemo. Pri tem se moramo zavedati, da ne sme biti prevelike razlike v teži soplezalcev. Prav tako nad sidriščem ne sme biti streh, saj lahko v primeru potega navzgor, varujoči vanjo zadene z glavo. Varovanje na pas pride v poštev predvsem v dobro zavarovanih smereh ali dolgih športno-plezalnih smereh. Pri visečih varovališčih nimamo veliko prostora za gibanje, zato je pogosto bolje varovati neposredno v centralno ali fiksno točko. Varovanje na pas se priporoča samo za varovanje prvega.<br> <br />
<br />
'''Pomanjkljivosti:''' glavna pomanjkljivost se pokaže ob daljšem padcu, saj je varujoči del varovalne verige, možnost poškodbe varujočega. '''Pogoji, ki dovoljujejo varovanje na pas:''' ugodno razmerje med težo plezajočega in varujočega, smer možne obremenitve poteka navzgor (ne v prečko), izključena mora biti možnost padca neposredno v sidrišče, na stojišču mora biti dovolj prostora, izključena mora biti možnost zelo dolgih padcev in s tem povezanih sil.<br> <br />
<br />
Pri varovanju na pas je '''nujno''', da poteka vrv od varovalne naprave do plezalca najprej skozi vponko (obračalna vponka, lahko je navadna) v centru sidrišča, saj v primeru padca pred prvim nameščenim varovalom sila obremeni sidrišče in ne plezalnega pasu in varujočega (fotografija spodaj).<br> <br />
<br />
[[Image:Varovanje skozi center sidrisca.jpg|thumb|center|300px|Varovanje na pas, kjer vrv napredujočega nujno napeljemo skozi center sidrišča.]] <br />
<br />
Novejše [[Osnovna plezalna oprema#Naprava_za_varovanje|naprave za varovanje]] (reverso, ATC-guide in druge ploščice) svojo funkcijo opravljajo le ob pravilnem poteku vrvi skozi varovalo. Najbolje lahko zaviramo, ko je kot med smerjo sile natega in smerjo sile s katero zaviramo, 180 stopinj. V tem primeru se preko varovala ustvarja trenje, ki zmanjšuje silo s katero mora varovalec zaustavljati vrv v primeru padca. To v praksi pomeni, da mora sila v primeru padca vleči navzgor, mi pa z roko zaviramo s potegom vrvi navzdol. Takšno stanje se ob padcu vzpostavi v primeru, kadar poteka vrv od varovalca, preko vmesnega varovanja, do padlega plezalca (fotografija spodaj). [[Image:Potek vrvi zaustavitev padca 1a.jpg|thumb|center|600px|Pravilni potek vrvi pri zaustvaljanju padca.]] <br />
<br />
Če plezalec (napredujoči) še nima nameščenega vmesnega varovanja ali bi se le-to ob padcu izpulilo, potem seveda pade mimo varovališča in direktno v pas varujočega. Zaradi prevelike sile varovalec ne more več zagotoviti zahtevanega poteka vrvi skozi varovalni pripomoček, ki s tem izgubi svojo funkcijo. Vrv v tem primeru teče le še preko vponke, v katero je vrv vpeta ("zvonček").<br> <br />
<br />
[[Image:Zvoncek.jpg|thumb|center|600px|Primer poteka vrvi skozi varovalo, ko le-to izgubi svojo funkcijo.]] <br />
<br />
Da preprečimo takšno situacijo, vrv že v samem sidrišču med varovalcem in napredujočim speljemo preko vponke ali sistema (obračalna vponka) v centru sidrišča. Tako bo sila padca približno enakomerno porazdeljena na celotno sidiršče. V primeru sidrišča na zelo dobrih svedrovcih lahko izjemoma prvo vpetje uredimo v eno samo točko sidrišča (fotografija spodaj). <br />
<br />
[[Image:Varovanje 3.jpg|thumb|center|300px|Vpetje glavne vrvi v eno izmed sidriščnih točk (v primeru svedrovcev na sidrišču).]]Pri morebitnem padcu skušamo z varovanjem čimbolj zmanjšati sunek sile na celoten varovalni sistem. Tako '''varujemo aktivno '''(fotografija in skica spodaj), kar pomeni, da v primeru padca s svojim gibanjem in kratkim spustom vrvi skozi napravo za varovanje čimbolj "mehko" oz. dinamično zaustavimo padec. Takšno varovanje pride do izraza predvsem pri športnem plezanju v plezališčih. kjer imamo običajno ob vznožju smeri na voljo dovolj maneverskega prostora.<br> <br />
<br />
[[Image:Aktivno varovanje pas.jpg|thumb|center|600px|Aktivno varovanje na pas.]] <br />
<br />
<br> <br />
<br />
[[Image:Aktivno varovanje pas SKICA.jpg|thumb|center|350px|Aktivno varovanje na pas.]] <br />
<br />
Pri aktivnem varovanju se moramo zavedati sunkov sile na varujočega. Ko napredujoči pade, se sila padca preusmeri tudi na varujočega. Zato moramo poskrbeti, da je varujoči ustrezno zavarovan in postavljen, da ga sila padca ne vrže iz ravnotežja ali v steno, ker se lahko poškoduje.<br> <br />
<br />
<br> <br />
<br />
'''Pasivno varovanje''' izvajamo takrat, ko nimamo prostora za gibanje. Običajno je to na visečih sidriščih, kjer sunek sile ublažimo neposredno s svojo težo (fotografija spodaj). V takšnih primerih je bolje napravo za varovanje vpeti neposredno v center sidrišča, pri čemer pa moramo preprečiti poteg sidrišča navzgor.<br> <br />
<br />
[[Image:Pasivno varovanje pas 1a.jpg|thumb|center|600px|Pasivno varovanje na pas.]] <br />
<br />
<br><br />
<br />
==== <br>Varovanje v center sidrišča - protiutež ali protivezava ====<br />
<br />
Če varovanje na pas ni mogoče iz razlogov, ki smo jih našteli zgoraj (viseče sidrišče, malo prostora, neudobno varovališče, streha nad varovališčem, velika razlika v teži plezalcev...), se odločimo za varovanje neposredno v center sidrišča. To je nekakšna vmesna pot med varovanjem v fiksno točko na sidrišče in varovanjem v pas, kjer varujoči predstavlja protiutež. <br> <br />
<br />
[[Image:Varovanje-protiutez-protivezava.jpg|thumb|center|400px|Varovanje v center sidrišča s protiutežjo (Vir: DAV).]]V tem primeru varovalo vpnemo v center sidrišča. Pazimo na naslednje: <br />
<br />
*sidrišče mora biti dovolj visoko, da varujočega (v primeru padca napredujočega) ne more potegniti v steno. <br> <br />
*Onemogočiti moramo možnost, da nam center sidrišča, v primeru padca napredujočega, potegne navzgor oz. izven dosega rok. V ta namen izdelamo protivezavo ali pa poskrbimo, da smo vpeti v center sidrišča in ne neposredno v eno izmed fiksnih točk, saj tako z našo težo preprečimo poteg navzgor. Z našim telesom ob padcu napredujočega tudi prevzamemo del sile in s tem&nbsp;zmanjšamo neposredno obremenitev sidrišča. <br />
*V primeru uporabe ploščice, mora zavorna vrv nujno potekati skozi obračalno vponko. Kot smo že opozorili, lahko ob padcu napredujočega neposredno na sidrišče (brez uporabe obračalne vponke) pride do t.i. "zvončka", saj položaj vrvi ne zagotavlja trenja na varovalu. Če pa zavorna vrv teče skozi obračalno vponko, ki je lahko vpeta neposredno ob varovalu v center ali eno izmed fiksnih točk sidrišča, je potek vrvi takšen, da v primeru padca zagotavlja ustrezno trenje. Obračalno vponko lahko izpnemo takrat, ko napredujoči vpne zanesljivo vmesno varovanje.<br />
<br />
[[Image:Varovanje_obracalna.jpg|thumb|center|600px|Potek zavorne vrvi skozi vponko v centru sidrišča (levo) in skozi vponko v eni izmed sidrnih točk (desno). ]][[Image:Pasivno varovanje protiutez SKICA.jpg|thumb|center|300px|Pasivno varovanje s protiutežjo.]][[Image:Varovanje-protivezava.jpg|thumb|center|400px|Varovanje v center sidrišča s protivezavo oz. napetjem (Vir: DAV).]]<br />
<br />
== <br>Varovanje drugega v navezi<br> ==<br />
<br />
Pri varovanju drugega napravo za varovanje vpnemo neposredno v center sidrišča. Tako v primeru padca (zdrsa) celotno obremenitev prevzame sidrišče. Pazimo predvsem, da ves čas plezanja drugega vrv enakomerno pobiramo in s tem preprečimo večje padce oz. obremenitve sidrišča. <br />
<br />
Zelo je priporočljiva uporaba pripomočkov (ploščic kot so npr. ATC guide, Reverso ipd.), ki imajo pri varovanju drugega t.i. samozatezno funkcijo. Pri tem <u>obremenjeni del vrv</u>i v primeru padca ali zdrsa drugega v navezi <u>blokira premik vrvi</u>. Pravilen način takšnega vpetja je prikazan na spodnji fotografiji. '''POMEMBNO: kljub samozateznosti naprave za varovanje, je potrebno z roko VEDNO držati varovalno vrv!''' <br />
<br />
[[Image:Varovanje drugega.jpg|thumb|center|400px|Pravilno vpetje ploščice pri varovanju drugega v navezi.]] <br />
<br />
Pri takšnem varovanju drugega pa je potrebno obvladati tudi t.i. <span id="kontroliran_spust">'''razbremenjevanje''' blokirane vrvi</span> v primeru, da moramo drugega v navezi, potem ko je padel (zdrsnil), nekoliko spustiti. Pri novejših tipih ploščic s samozatezno funkcijo (npr. Reverso 3) je to dokaj enostavno. V manjše uho na spodnjem delu varovala vpnemo vponko in varovalo premaknemo iz samozateznega položaja (nekaj moči je vseeno potrebno). <u>Neobremenjeni del vrvi (in s tem seveda spust) pa je pri tem '''NUJNO''' potrebno nadzorovati z drugo roko</u>. To naredimo zelo enostavno tako, da vrv speljemo preko obračalne vponke, ki jo vpnemo v eno od točk sidrišča (fotografija spodaj).<br> <br />
<br />
[[Image:Razbremenitev 1.JPG|thumb|center|400px|Razbremenitev varovalne ploščice (Reverso) in potek vrvi preko obračalne vponke.]] <br />
<br />
Pri starejših tipih reversa celoten manever zahteva nekoliko več fizične moči. Da lahko spravimo varovalo iz samozateznega položaja, najprej vpnemo v uho varovala zanko (npr. s kavbojskim vozlom) in jo preko vponke v točki sidrišča (tako dobimo enostaven škripec) vpnemo na naš pas - še bolje je v zanko stopiti kar z nogo, saj imamo tako več sile, da premaknemo varovalo iz samozateznega položaja. <u>Tudi tukaj je neobremenjeni del vrvi '''NUJNO''' nadzorovati z drugo roko</u>. Ponovno tako, da vrv speljemo skozi obračalno vponko, ki jo vpnemo v eno točko sidrišča (fotografija spodaj). <br> <br />
<br />
[[Image:Razbremenitev 2.JPG|thumb|center|300px|Razbremenitev starejše različice Reversa.]] <br />
<br />
<u>OPOMBA</u>:&nbsp;neobremenjeni del vrvi je možno nadzorovati tudi tako, da jo s polbičevim vozlom vpnemo sebi v pas. Vendar je v primerjavi z vpetjem vrvi v obračalno vponko vseeno potrebno imeti več občutka, da lahko spustimo drugega v navezi (zlasti ko nam visi na vrvi z vso svojo težo).<br> <br />
<br />
<br> <br />
<br />
'''NA SPLOŠNO PA VELJA PRAVILO:''' upoštevati je potrebno navodila proizvajalca in se naučiti pravilne ter varne rabe varovalnega pripomočka, ki ga uporabljate. <br></div>Maticekhttps://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Sidrisca_v_skali_-_varovanje_v_fiksni_tocki_sidrisca.jpg&diff=3904Slika:Sidrisca v skali - varovanje v fiksni tocki sidrisca.jpg2013-05-09T15:52:27Z<p>Maticek: </p>
<hr />
<div></div>Maticekhttps://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Sidri%C5%A1%C4%8Da_v_skali&diff=3903Sidrišča v skali2013-05-09T15:48:55Z<p>Maticek: </p>
<hr />
<div>== Splošno ==<br />
<br />
Pri varovanju plezalnih vzponov je za varno gibanje naveze sidrišče ključna točka celotne verige varovanja. Sidrišče je mesto, ki predstavlja povezavo med navezo in skalo oz. steno. Ne glede na vrsto vzpona, naj bo to vzpon v skalni smeri ali v večraztežajni športnoplezalni smeri, je sidrišče ključnega pomena za varnost naveze. '''Če v kaj ne smemo dvomiti pri plezanju, so to naša sidrišča'''!<br> <br />
<br />
Pri izdelavi sidrišč v skali delimo le-ta na: <br />
<br />
*sidrišča na zanesljivih točkah; <br />
*sidrišča na manj zanesljivih točkah.<br />
<br />
V obeh primerih mora končno izdelano sidrišče zagotavljati popolnoma varno in zanesljivo točko vpetja. <br />
<br />
Zaradi različnih pogojev na različnih lokacijah plezanja smeri, moramo biti pri izdelavi sidrišč prilagodljivi. Za njihovo izdelavo ne smemo porabiti preveč časa. Sledimo načelu enostavnosti in funkcionalnosti. <br />
<br />
V osnovi se izdelava sidrišč deli glede na dane pogoje za njihovo izdelavo:<br> <br />
<br />
*zanesljive fiksne točke (svedrovci, dobri klini, drevesa, skalna ušesa) - zdržijo vsaj nekje do 20 kN;<br> <br />
*manj zanesljive točke (slabši klini, zatiči...).<br />
<br />
Ko izdelujemo sidrišče na že nameščenih fiksnih točkah, '''nujno predhodno preverimo njihovo kakovost'''. To naredimo tako, da s kladivom potolčemo po klinu ali svedrovcu, potegnemo, vizualno pregledamo. Zavedati se moramo, da klini ali svedrovci niso nujno v najboljšem stanju, čeprav na zunaj izgledajo popolnoma v redu, saj ne poznamo njihovega stanja v skali.<br><br />
<br />
== Oprema ==<br />
<br />
Za izdelavo sidrišč uporabljamo '''[[Osnovna plezalna oprema#Najlonski|prešit najlonski trak]], dolg vsaj 120 cm, širine vsaj 12 mm.''' Uporaba tanjših dyneema ali spectra trakov je smrtno nevarna, saj so zaradi svojih statičnih lastnosti ti trakovi izpostavljeni taljenju pri uporabi vozlov, kar vodi v trganje in uničenje sidrišča. Pri izdelavi sidrišč lahko tudi improviziramo in v sili uporabimo kar glavno vrv ali pomožne vrvice debeline vsaj 7 mm.<br />
<br />
== Sidrišča na zanesljivih točkah ==<br />
<br />
=== Sidrišče na eni zanesljivi točki ===<br />
<br />
Če imamo na voljo zanesljivo točko (npr. "rinko", sidriščni svedrovec, drevo, skalno uho...), lahko izdelamo sidrišče samo na tej točki. Potrebujemo le 2 vponki z matico - v eno se zavarujemo sami, v drugo varujemo. Pazimo na pravilno vpetje vponk, da ob obremenitvi vratca vponk ne obremenijo druga druge in da se ne prislonijo na kakšno drugo oviro.<br> <br />
<br />
[[Image:Sidrisca_v_skali_-_avtoblok.jpg|thumb|center|350px|Sidrišče na eni zanesljivi točki]]<br />
<br />
=== Sidrišče na dveh zanesljivih točkah ===<br />
<br />
Pri izdelavi sidrišča na dveh zanesljivih točkah uporabimo zaporedno vezavo. Zaporedna vezava se izvede z najlonskim trakom ali z glavno vrvjo. Pri vezavi se uporablja bičev vozel, ki nam omogoča prilagajanje vezave. Kot centralna točka sidrišča nam služi sidriščni vozel ali vponka, ki je vpeta v primarno točko. Celotno obremenitev prevzame primarna točka, sekundarna točka je namenjena pozavarovanju. Zaporedna vezava ne sme biti ohlapna, saj v primeru porušenja primarne točke, ne sme priti do sunka sile na drugo točko.&nbsp;<br> <br />
<br />
[[Image:Sidrisca v skali - na dveh svedrovcih.jpg|thumb|center|350px|Zaporedna vezava na dveh svedrovcih]]<br />
<br />
== Sidrišča na manj zanesljivih točkah ==<br />
<br />
Če na mestu, kjer želimo izdelati sidrišče nimamo zanesljivih točk, lahko uporabimo enega od naslednjih načinov izdelave sidrišč.<br> <br />
<br />
=== Statično trikotno sidrišče ===<br />
<br />
Najbolj preprosto za izdelavo je statično trikotno sidrišče. V&nbsp;obe pritrdilni točki vpnemo prešit najlonski trak in ga spodaj na polovici (oz. v smeri pričakovane obremenitve) zaključimo z osmico. V vsaj eni od pritrdilnih točk mora biti vponka z matico. <br />
<br />
Center sidrišča, v katerega vpnemo sebe in soplezalca, predstavlja spodnja zanka za osmico. <br />
<br />
Paziti moramo, da kot med pramenoma trikotnega sidrišča ni prevelik. V primeru, da sta pritrdilni točki narazen, moramo uporabiti ustrezno daljši najlonski trak. <br />
<br />
Prednost takšnega sidrišča pred gibljivim trikotnim sidriščem (to je sidrišče, kjer spodaj ne naredimo vozla, temveč samo obrnemo eno zanko in vpnemo vponko z matico) je, da v primeru porušenja (izdrtja) ene izmed pritrdilnih točk, druga ne prejme velikega sunka sile. Raziskave in testiranja so pokazala, da v primeru porušenja pritrdilne točke pri gibljivem sidrišču, na preostalo pritrdilno točko nastane tako velik sunek, da obstaja velika verjetnost porušenja tudi te točke. <br />
<br />
[[Image:Staticno sidrisce trikotno.jpg|thumb|center|300px|Statično trikotno sidrišče.]]<br />
<br />
=== Nastavljivo trikotno sidrišče ===<br />
<br />
Če želimo dolžine pramenov sidrišča nastavljati, uporabimo nastavljivo trikotno sidrišče. Pri tem najlonski trak pritrdimo v vponke fiksnih točk z bičevima vozloma, ki ju lahko poljubno prilagajamo. Center sidrišča izdelamo ali z vozlom osmica ali s sidriščnim vozlom. Slednji se obnese bolje, saj ohranja višjo nosilnost traku, predvsem pa ga po obremenitvi lažje podremo. <br />
<br />
Pri izdelavi takšnega sidrišča porabimo manj traku in je zato primeren tudi tam, kjer bi nam za klasično statično sidrišče zmanjkalo traku. <br />
<br />
[[Image:Nastavljivo sidrisce trikotno.jpg|thumb|center|300px|Nastavljivo trikotno sidrišče.]]<br />
<br />
=== Vzporedno trikotno sidrišče - hobotnica ===<br />
<br />
Če je kakovost pritrdilnih točk vprašljiva in jih moramo zato za doseganje ustrezne nosilnosti uporabiti več, lahko uporabimo vzporedno trikotno sidrišče oz. hobotnico. Pri tem je priporočljiva uporaba vsaj treh ali štirih točk. Način izdelave je v prvi fazi podoben izdelavi nastavljivega trikotnega sidrišča. Naredimo dve nastavljivi sidrišči brez izdelave centralne točke, vsako v svojih klinih. Nato pa spodaj z osmico v smeri predvidene obremenitve skupaj zaključimo oba najlonska trakova.<br> <br />
<br />
Zaradi uporabe bičevih vozlov v klinih lahko naknadno preprosto prilagodimo dolžine posameznih pramenov. <br />
<br />
[[Image:Sidrisce hobotnica.jpg|thumb|center|300px|Vzporedno trikotno sidrišče - hobotnica.]]<br />
<br />
== Preprečevanje potega navzgor ==<br />
<br />
Zgoraj opisana sidrišča so v prvi vrsti namenjena prenašanju obremenitve navzdol. V primeru, da pade prvi v navezi, pa lahko pride tudi do sunka navzgor. Zato je v primeru, da varujemo neposredno v center sidrišča brez uporabe lastne telesne teže za protiutež, nujno izdelati še protivezavo, ki preprečuje poteg sidrišča navzgor. Če vse naše fiksne točke (klini, zatiči...) prenašajo obremenitve samo navzdol, v smeri navzgor pa je njihova trdnost vprašljiva, izdelamo protivezavo. Protivezavo izdelamo tudi v primeru, kadar se nad sidriščem nahaja streha, ki predstavlja nevarnost udarca v glavo ob potegu varovalca navzgor, ter v primeru, ko je razlika v težah soplezalcev velika. <br />
<br />
[[Image:Sidrisce s protivezavo SKICA.jpg|thumb|center|300px|Sidrišče, pri katerem smo preprečili poteg navzgor.]]</div>Maticekhttps://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Sidri%C5%A1%C4%8Da_v_skali&diff=3902Sidrišča v skali2013-05-09T15:46:41Z<p>Maticek: </p>
<hr />
<div>== Splošno ==<br />
<br />
Pri varovanju plezalnih vzponov je za varno gibanje naveze sidrišče ključna točka celotne verige varovanja. Sidrišče je mesto, ki predstavlja povezavo med navezo in skalo oz. steno. Ne glede na vrsto vzpona, naj bo to vzpon v skalni smeri ali v večraztežajni športnoplezalni smeri, je sidrišče ključnega pomena za varnost naveze. '''Če v kaj ne smemo dvomiti pri plezanju, so to naša sidrišča'''!<br> <br />
<br />
Pri izdelavi sidrišč v skali delimo le-ta na: <br />
<br />
*sidrišča na zanesljivih točkah; <br />
*sidrišča na manj zanesljivih točkah.<br />
<br />
V obeh primerih mora končno izdelano sidrišče zagotavljati popolnoma varno in zanesljivo točko vpetja. <br />
<br />
Zaradi različnih pogojev na različnih lokacijah plezanja smeri, moramo biti pri izdelavi sidrišč prilagodljivi. Za njihovo izdelavo ne smemo porabiti preveč časa. Sledimo načelu enostavnosti in funkcionalnosti. <br />
<br />
V osnovi se izdelava sidrišč deli glede na dane pogoje za njihovo izdelavo:<br> <br />
<br />
*zanesljive fiksne točke (svedrovci, dobri klini, drevesa, skalna ušesa) - zdržijo vsaj nekje do 20 kN;<br> <br />
*manj zanesljive točke (slabši klini, zatiči...).<br />
<br />
Ko izdelujemo sidrišče na že nameščenih fiksnih točkah, '''nujno predhodno preverimo njihovo kakovost'''. To naredimo tako, da s kladivom potolčemo po klinu ali svedrovcu, potegnemo, vizualno pregledamo. Zavedati se moramo, da klini ali svedrovci niso nujno v najboljšem stanju, čeprav na zunaj izgledajo popolnoma v redu, saj ne poznamo njihovega stanja v skali.<br><br />
<br />
== Oprema ==<br />
<br />
Za izdelavo sidrišč uporabljamo '''[[Osnovna plezalna oprema#Najlonski|prešit najlonski trak]], dolg vsaj 120 cm, širine vsaj 12 mm.''' Uporaba tanjših dyneema ali spectra trakov je smrtno nevarna, saj so zaradi svojih statičnih lastnosti ti trakovi izpostavljeni taljenju pri uporabi vozlov, kar vodi v trganje in uničenje sidrišča. Pri izdelavi sidrišč lahko tudi improviziramo in v sili uporabimo kar glavno vrv ali pomožne vrvice debeline vsaj 7 mm.<br />
<br />
== Sidrišča na zanesljivih točkah ==<br />
<br />
=== Sidrišče na eni zanesljivi točki ===<br />
<br />
Če imamo na voljo zanesljivo točko (npr. "rinko", sidriščni svedrovec, drevo, skalno uho...), lahko izdelamo sidrišče samo na tej točki. Potrebujemo le 2 vponki z matico - v eno se zavarujemo sami, v drugo varujemo. Pazimo na pravilno vpetje vponk, da ob obremenitvi vratca vponk ne obremenijo druga druge in da se ne prislonijo na kakšno drugo oviro.<br> <br />
<br />
[[Image:Skala sidrisca sidrisce na eno tocko.jpg|thumb|center|500px|Sidrišče na eni zanesljivi točki (Vir: DAV).]]<br />
<br />
=== Sidrišče na dveh zanesljivih točkah ===<br />
<br />
Pri izdelavi sidrišča na dveh zanesljivih točkah uporabimo zaporedno vezavo. Zaporedna vezava se izvede z najlonskim trakom ali z glavno vrvjo. Pri vezavi se uporablja bičev vozel, ki nam omogoča prilagajanje vezave. Kot centralna točka sidrišča nam služi sidriščni vozel ali vponka, ki je vpeta v primarno točko. Celotno obremenitev prevzame primarna točka, sekundarna točka je namenjena pozavarovanju. Zaporedna vezava ne sme biti ohlapna, saj v primeru porušenja primarne točke, ne sme priti do sunka sile na drugo točko.&nbsp;<br> <br />
<br />
[[Image:Sidrisca v skali - na dveh svedrovcih.jpg|thumb|center|350px|Zaporedna vezava na dveh svedrovcih]]<br />
<br />
== Sidrišča na manj zanesljivih točkah ==<br />
<br />
Če na mestu, kjer želimo izdelati sidrišče nimamo zanesljivih točk, lahko uporabimo enega od naslednjih načinov izdelave sidrišč.<br> <br />
<br />
=== Statično trikotno sidrišče ===<br />
<br />
Najbolj preprosto za izdelavo je statično trikotno sidrišče. V&nbsp;obe pritrdilni točki vpnemo prešit najlonski trak in ga spodaj na polovici (oz. v smeri pričakovane obremenitve) zaključimo z osmico. V vsaj eni od pritrdilnih točk mora biti vponka z matico. <br />
<br />
Center sidrišča, v katerega vpnemo sebe in soplezalca, predstavlja spodnja zanka za osmico. <br />
<br />
Paziti moramo, da kot med pramenoma trikotnega sidrišča ni prevelik. V primeru, da sta pritrdilni točki narazen, moramo uporabiti ustrezno daljši najlonski trak. <br />
<br />
Prednost takšnega sidrišča pred gibljivim trikotnim sidriščem (to je sidrišče, kjer spodaj ne naredimo vozla, temveč samo obrnemo eno zanko in vpnemo vponko z matico) je, da v primeru porušenja (izdrtja) ene izmed pritrdilnih točk, druga ne prejme velikega sunka sile. Raziskave in testiranja so pokazala, da v primeru porušenja pritrdilne točke pri gibljivem sidrišču, na preostalo pritrdilno točko nastane tako velik sunek, da obstaja velika verjetnost porušenja tudi te točke. <br />
<br />
[[Image:Staticno sidrisce trikotno.jpg|thumb|center|300px|Statično trikotno sidrišče.]]<br />
<br />
=== Nastavljivo trikotno sidrišče ===<br />
<br />
Če želimo dolžine pramenov sidrišča nastavljati, uporabimo nastavljivo trikotno sidrišče. Pri tem najlonski trak pritrdimo v vponke fiksnih točk z bičevima vozloma, ki ju lahko poljubno prilagajamo. Center sidrišča izdelamo ali z vozlom osmica ali s sidriščnim vozlom. Slednji se obnese bolje, saj ohranja višjo nosilnost traku, predvsem pa ga po obremenitvi lažje podremo. <br />
<br />
Pri izdelavi takšnega sidrišča porabimo manj traku in je zato primeren tudi tam, kjer bi nam za klasično statično sidrišče zmanjkalo traku. <br />
<br />
[[Image:Nastavljivo sidrisce trikotno.jpg|thumb|center|300px|Nastavljivo trikotno sidrišče.]]<br />
<br />
=== Vzporedno trikotno sidrišče - hobotnica ===<br />
<br />
Če je kakovost pritrdilnih točk vprašljiva in jih moramo zato za doseganje ustrezne nosilnosti uporabiti več, lahko uporabimo vzporedno trikotno sidrišče oz. hobotnico. Pri tem je priporočljiva uporaba vsaj treh ali štirih točk. Način izdelave je v prvi fazi podoben izdelavi nastavljivega trikotnega sidrišča. Naredimo dve nastavljivi sidrišči brez izdelave centralne točke, vsako v svojih klinih. Nato pa spodaj z osmico v smeri predvidene obremenitve skupaj zaključimo oba najlonska trakova.<br> <br />
<br />
Zaradi uporabe bičevih vozlov v klinih lahko naknadno preprosto prilagodimo dolžine posameznih pramenov. <br />
<br />
[[Image:Sidrisce hobotnica.jpg|thumb|center|300px|Vzporedno trikotno sidrišče - hobotnica.]]<br />
<br />
== Preprečevanje potega navzgor ==<br />
<br />
Zgoraj opisana sidrišča so v prvi vrsti namenjena prenašanju obremenitve navzdol. V primeru, da pade prvi v navezi, pa lahko pride tudi do sunka navzgor. Zato je v primeru, da varujemo neposredno v center sidrišča brez uporabe lastne telesne teže za protiutež, nujno izdelati še protivezavo, ki preprečuje poteg sidrišča navzgor. Če vse naše fiksne točke (klini, zatiči...) prenašajo obremenitve samo navzdol, v smeri navzgor pa je njihova trdnost vprašljiva, izdelamo protivezavo. Protivezavo izdelamo tudi v primeru, kadar se nad sidriščem nahaja streha, ki predstavlja nevarnost udarca v glavo ob potegu varovalca navzgor, ter v primeru, ko je razlika v težah soplezalcev velika. <br />
<br />
[[Image:Sidrisce s protivezavo SKICA.jpg|thumb|center|300px|Sidrišče, pri katerem smo preprečili poteg navzgor.]]</div>Maticek